Kazalo
343 odnosi: Agnesin koder, Algebra z deljenjem, Arbelos, Arhimedska krožnica, Astroida, Atlas (topologija), Avtomorfizem, Šestkotno tlakovanje, Šeststrana piramida, Šeststrani trapezoeder, Štiriperesna deteljica (matematika), Štiristrani trapezoeder, Bikupola (geometrija), Binarna matrika, Boyjeva ploskev, Cartanova matrika, Catalanova ploskev, Centralna sila, Cesàrova enačba, Cliffordova algebra, Costova ploskev, Delno urejena množica, Deltoidni heksekontaeder, Descartesov list, Desetkotnik, Desetstrana bipiramida, Diferencialna topologija, Disfenocingul, Diskretna matematika, Ditrigonalni dodekadodekaeder, Dodekagram, Domneva Bunjakovskega, Dualno število, Dupinova ciklida, Dvojna lunabirotunda, Dvojna točka, Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder, Dvojno povečana petstrana prizma, Dvojno povečana prisekana kocka, Dvojno povečana tristrana prizma, Dvorogeljnik (matematika), Eksponentni razpad, Eliptični paraboloid, Encyclopedia of Triangle Centers, Endomorfizem, Eneagram, Enneperjeva ploskev, Enotska sfera, Enotski interval, Facetiranje, ... Razširi indeks (293 več) »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Poglej MathWorld in Agnesin koder
Algebra z deljenjem
Algebra z deljenjem je v abstraktni algebri algebra nad obsegom v kateri je možno tudi deljenje.
Poglej MathWorld in Algebra z deljenjem
Arbelos
Čevljarski nož. Arbelos je v geometriji ravninsko področje, ki ga omejujejo polkrogi s premerom 1 in v dotiku dveh polkrogov s premerom r in (1 – r).
Poglej MathWorld in Arbelos
Arhimedska krožnica
Arhimedska krožnica je krožnica, ki se jo lahko skonstruira v arbelosu in ima enak polmer kot vsaka izmed krožnic Arhimedovega dvojčka.
Poglej MathWorld in Arhimedska krožnica
Astroida
Astroida (tudi asteroida) je ravninska krivulja, ki jo sestavljajo štirje enako dolgi loki (vsebuje štiri konice).
Poglej MathWorld in Astroida
Atlas (topologija)
Átlas v topologiji opisuje mnogoterost.
Poglej MathWorld in Atlas (topologija)
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej MathWorld in Avtomorfizem
Šestkotno tlakovanje
Šestkotno tlakovanje je pravilno tlakovanje evklidske ravnine, kjer se po trije šestkotniki srečajo v vsakem oglišču.
Poglej MathWorld in Šestkotno tlakovanje
Šeststrana piramida
Šeststrana piramida je v geometriji piramida, ki ima šestkotno osnovno ploskev.
Poglej MathWorld in Šeststrana piramida
Šeststrani trapezoeder
Šeststrani trapezoeder (tudi deltaeder) je četrti v neskončni skupini poliedrov z uniformnimi stranskimi ploskvami.
Poglej MathWorld in Šeststrani trapezoeder
Štiriperesna deteljica (matematika)
Štiriperesna deteljica Štiriperesna deteljica (tudi štirilistna krivulja) je vrsta krivulje, ki spada med krivulje vrtnice z n.
Poglej MathWorld in Štiriperesna deteljica (matematika)
Štiristrani trapezoeder
Štiristrani trapezoeder je drugi v neskončni skupini poliedrov, ki imajo uniformne stranske ploskve in so dualni antiprizmam.
Poglej MathWorld in Štiristrani trapezoeder
Bikupola (geometrija)
Girobifastigij (''J''26) lahko obravnavamo kot digonalno girobikupolo. Bikupola je v geometriji telo, ki je sestavljeno iz dveh kupol zlepljenih zlepljeni v svojih osnovnih ploskvah.
Poglej MathWorld in Bikupola (geometrija)
Binarna matrika
Binarna matrika (tudi matrika (0,1), dvojiška matrika, Booleova matrika ali logična matrika) je matrika, ki ima elemente enake 0 ali 1.
Poglej MathWorld in Binarna matrika
Boyjeva ploskev
Animacija Boyjeve ploskve Boyjeva ploskev je imerzija (potopitev, ugreznjenje) realne projektivne ravnine v trirazsežni prostor.
Poglej MathWorld in Boyjeva ploskev
Cartanova matrika
Cartanova matrika je v matematiki kvadratna matrika, ki ima celoštevilčne elemente (glej definicijo).
Poglej MathWorld in Cartanova matrika
Catalanova ploskev
Nastanek Catalanove ploskve. Catalanova ploskev je premonosna ploskev.
Poglej MathWorld in Catalanova ploskev
Centralna sila
Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.
Poglej MathWorld in Centralna sila
Cesàrova enačba
Cesàrova enačba za ravninske krivulje povezuje ukrivljenost (\kappa) z dolžino loka (s). Imenuje se po Ernestu Cesàru.
Poglej MathWorld in Cesàrova enačba
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej MathWorld in Cliffordova algebra
Costova ploskev
Costova minimalna ploskev (za prikaz animacije klikni na puščico). Costova ploskev (tudi Costova minimalna ploskev) je vložena minimalna ploskev.
Poglej MathWorld in Costova ploskev
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Poglej MathWorld in Delno urejena množica
Deltoidni heksekontaeder
Deltoidni heksekontaeder (tudi trapezoidni heksekontaeder ali strombski heksekontaeder ali tetragonalni heksakontaeder) je Catalanovo telo, ki izgleda kot malo napihnjen dodekaeder ali ikozaeder.
Poglej MathWorld in Deltoidni heksekontaeder
Descartesov list
Descartesov list s parametrom ''a''.
Poglej MathWorld in Descartesov list
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Poglej MathWorld in Desetkotnik
Desetstrana bipiramida
Desetstrana bipiramida(tudi desetstrana dvojna piramida) je ena v neskončni množici bipiramid, ki so dualne neskončnim prizmam.
Poglej MathWorld in Desetstrana bipiramida
Diferencialna topologija
Diferenciálna topologíja je matematična disciplina, ki obravnava diferenciabilne funkcije (preslikave) in diferenciabilne mnogoterosti.
Poglej MathWorld in Diferencialna topologija
Disfenocingul
Disfenocingul je eno izmed Johnsonovih teles (J90).
Poglej MathWorld in Disfenocingul
Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.
Poglej MathWorld in Diskretna matematika
Ditrigonalni dodekadodekaeder
Ditrigonalni dodekadodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U41.
Poglej MathWorld in Ditrigonalni dodekadodekaeder
Dodekagram
Dodekagram je zvezdni mnogokotnik, ki ima dvanajst oglišč.
Poglej MathWorld in Dodekagram
Domneva Bunjakovskega
Domneva Bunjakovskega, ki jo je leta 1857 postavil ruski matematik Viktor Jakovljevič Bunjakovski, trdi, da nerazcepni polinom stopnje 2 ali več s celoštevilskimi koeficienti za naravne argumente tvori ali neskončno mnogo števil z največjim skupnim deliteljem (gcd), ki presega enoto, ali pa neskončno mnogo praštevil.
Poglej MathWorld in Domneva Bunjakovskega
Dualno število
Dualno število je razširitev realnih števil z dodajanjem novega elementa \varepsilon^2.
Poglej MathWorld in Dualno število
Dupinova ciklida
Dupinova ciklida Dupinova ciklida je geometrijska inverzija običajnega torusa.
Poglej MathWorld in Dupinova ciklida
Dvojna lunabirotunda
Dvojna lunarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J91).
Poglej MathWorld in Dvojna lunabirotunda
Dvojna točka
Dvojna točka funkcije v koordinatnem izhodišču določena z enačbo ''y''2−''x''2(''x''+1).
Poglej MathWorld in Dvojna točka
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J79).
Poglej MathWorld in Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Dvojno povečana petstrana prizma
Dvojno povečana petstrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J53).
Poglej MathWorld in Dvojno povečana petstrana prizma
Dvojno povečana prisekana kocka
Dvojno povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles (J67).
Poglej MathWorld in Dvojno povečana prisekana kocka
Dvojno povečana tristrana prizma
Dvojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J50).
Poglej MathWorld in Dvojno povečana tristrana prizma
Dvorogeljnik (matematika)
Dvorogeljnik Transformirani dvorogeljnik z ''a''.
Poglej MathWorld in Dvorogeljnik (matematika)
Eksponentni razpad
ordinatni osi pa preostali delež količine (npr. števila jeder snovi ali delcev). Eksponentni razpad (tudi eksponentno padanje) se pojavlja pri fizikalnih količinah, ki se kaže v tem, da vrednost količine pada sorazmerno s količino.
Poglej MathWorld in Eksponentni razpad
Eliptični paraboloid
Eliptični paraboloid. Eliptični paraboloid z a.
Poglej MathWorld in Eliptični paraboloid
Encyclopedia of Triangle Centers
Encyclopedia of Triangle Centers (ETC) je online zbirka preko 3000 znamenitih točk trikotnika (središč), ki so povezani z geometrijo trikotnika.
Poglej MathWorld in Encyclopedia of Triangle Centers
Endomorfizem
Endomorfizem je v matematiki morfizem (ali homomorfizem) matematičnega objekta samega v sebe.
Poglej MathWorld in Endomorfizem
Eneagram
Skupina eneagramov Davidova zvezda Eneagram (tudi nonagram) je devetkraka zvezda.
Poglej MathWorld in Eneagram
Enneperjeva ploskev
Enneperjeva ploskev Enneperjeva ploskev (tudi Enneperjeva minimalna ploskev) je v diferencialni geometriji in algebrski geometriji ploskev, ki jo lahko opišemo parametrično z enačbami Ploskev je leta 1863 prvi vpeljal nemški matematik Alfred Enneper (1830 – 1885) v povezavi z minimalnimi ploskvami.
Poglej MathWorld in Enneperjeva ploskev
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej MathWorld in Enotska sfera
Enotski interval
Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.
Poglej MathWorld in Enotski interval
Facetiranje
Slika:CubeAndStel.svg Stela oktangula kot facetiranje kocke.
Poglej MathWorld in Facetiranje
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej MathWorld in Fresnelove enačbe
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder (tudi giro dvakrat zmanjšan rombiikozidodekaeder) je eno izmed Johnsonovih teles (J82). V letu 1966 je Norman Johnson (rojen 1930) imenoval in opisal 92 Johnsonovih teles.
Poglej MathWorld in Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Giro podaljšana kvadratna bikupola
Giro podaljšana kvadratna bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J45).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana kvadratna bikupola
Giro podaljšana kvadratna kupola
Razvita giro podaljšana kvadratna kupola Razvitost giro podaljšane kvadratne kupole, kjer so stranske ploskve obarvane po vrsti simetrije. Giro podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J23).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana kvadratna kupola
Giro podaljšana kvadratna piramida
Giro podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J10).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana kvadratna piramida
Giro podaljšana petstrana bikupola
Giro podaljšana petstrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J46).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana petstrana bikupola
Giro podaljšana petstrana birotunda
Giro podaljšana petstrana birotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J48).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana petstrana birotunda
Giro podaljšana petstrana kupola
Giro podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J24).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana petstrana kupola
Giro podaljšana petstrana kupolarotunda
Giro podaljšana petstrana kupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J47).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana petstrana kupolarotunda
Giro podaljšana petstrana rotunda
Giro podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J25).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana petstrana rotunda
Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J44).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana kupola
Giro podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J22).
Poglej MathWorld in Giro podaljšana tristrana kupola
Girobifastigij
Giro bifastigij je eno izmed Johnsonovih teles (J26).
Poglej MathWorld in Girobifastigij
Giroid
Minimalna ploskev giroida, ki je obarvan tako, da se v vsaki točki vidi Gaussova ukrivljenost. Giroid je neskončna povezana trikratno periodična minimalna ploskev, ki ne vsebuje ravnih linij.
Poglej MathWorld in Giroid
Girorombiikozidodekaeder
Girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J72).
Poglej MathWorld in Girorombiikozidodekaeder
Glavna ukrivljenost
Sedlasta ploskev z normalnimi ravninami v smereh glavnih ukrivljenosti. Glavna ukrivljenost diferencialni geometriji v določeni točki so lastne vrednosti operatorja oblike v tej točki.
Poglej MathWorld in Glavna ukrivljenost
Gostota (geometrija)
eneagrama 9/4 obkroži središče 4 krat. Tako ima gostoto 4. Gostota je v geometriji enako številu, ki pomeni stopnjo nepretrganih preliskav politopa.
Poglej MathWorld in Gostota (geometrija)
Greben (matematika)
Greben je v geometriji (n-2) razsežni element n-razsežnega politopa.
Poglej MathWorld in Greben (matematika)
Gudermannova funkcija
asimptotama (v modri barvi) ''y''.
Poglej MathWorld in Gudermannova funkcija
Hadamardova matrika
Hadamardova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika z razsežnostjo n \times n \,, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1.
Poglej MathWorld in Hadamardova matrika
Hankelova matrika
Hankelova matrika je kvadratna matrika, ki ima na vseh stranskih diagonalah (potekajo od desne strani zgoraj do leve strani spodaj pod ali nad glavno diagonalo) samo konstantne vrednosti.
Poglej MathWorld in Hankelova matrika
Hebesfenomegakorona
Hebesfenomegakorona je eno izmed Johnsonovih teles (J89).
Poglej MathWorld in Hebesfenomegakorona
Heegnerjevo število
Heegnerjevo število je v teoriji števil takšno celo število deljivo brez kvadrata d, da je razredno število h(-d) \, imaginarnega kvadratnega obsega \mathbb(\sqrt) \, enako 1, oziroma, da ima njegov kolobar celih števil enolični razcep v obliki a+b \sqrt \,.
Poglej MathWorld in Heegnerjevo število
Heksaeder
Heksaeder je poljubni polieder, ki ima šest stranskih ploskev.
Poglej MathWorld in Heksaeder
Heksahemioktakron
Heksahemioktakron je dualno telo kubohemioktaedra ter je eden izmed devetih dualnih poliedrov.
Poglej MathWorld in Heksahemioktakron
Helikoid
Helikoid z α.
Poglej MathWorld in Helikoid
Heptagram
Heptagram Heptagram (tudi septegram) je sedemkraka zvezda.
Poglej MathWorld in Heptagram
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Poglej MathWorld in Hessova matrika
Hiperbolični paraboloid
Hiperbolični paraboloid Hiperbolični paraboloid Hiperbolični paraboloid z a.
Poglej MathWorld in Hiperbolični paraboloid
Hipercelica
Hipercelica je opisni pojem s katerim opišemo element politopa ali teselacije.
Poglej MathWorld in Hipercelica
Hipereliptiča krivulja
Hipereliptična krivulja z enačbo y.
Poglej MathWorld in Hipereliptiča krivulja
Hiperkompleksno število
Hiperkompleksno število je element algebre nad obsegom realnih ali kompleksnih števil.
Poglej MathWorld in Hiperkompleksno število
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Poglej MathWorld in Hiperploskev
Hiperravnina
Hiperravnina je pojem, ki se uporablja v geometriji.
Poglej MathWorld in Hiperravnina
Hipijeva kvadratrisa
Kvadratrisa kot funkcija z ''a''.
Poglej MathWorld in Hipijeva kvadratrisa
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej MathWorld in Homogene koordinate
Idempotentna matrika
Idempotentna matrika je matrika, ki pri množenju s samo sebojGreene, William H., Econometric Analysis, Prentice–Hall, 5th edition, 2003: pp.
Poglej MathWorld in Idempotentna matrika
Ikozidodekadodekaeder
Ikozidodekadodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z indeksom U44.
Poglej MathWorld in Ikozidodekadodekaeder
Ikoziprisekan dodekadodekaeder
Ikoziprisekan dodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U45.
Poglej MathWorld in Ikoziprisekan dodekadodekaeder
Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J76).
Poglej MathWorld in Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej MathWorld in Jacobijeva matrika in determinanta
Jacques Philippe Marie Binet
Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.
Poglej MathWorld in Jacques Philippe Marie Binet
Karakteristični polinom (linearna algebra)
Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.
Poglej MathWorld in Karakteristični polinom (linearna algebra)
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Poglej MathWorld in Kardinalnost
Kleinov kvartik
Kleinov kvartik je količnik trikotniškega pokritja 7 reda. Kleinov kvartik je količnik dualnega sedemkotniškega pokritja 3 reda. Kleinov kvartik je v hiperbolični geometriji kompaktna Riemanova ploskev z rodom enakim tri z najvišjo možno grupo avtomorfizma za takšen rod.
Poglej MathWorld in Kleinov kvartik
Kohleoida
Kohleoida z ''a''.
Poglej MathWorld in Kohleoida
Konferenčna matrika
Konferenčna matrika ali matrika C (oznaka C \) je kvadratna matrika, ki ima na glavni diagonali vrednosti 0 in zunaj diagonale pa samo vrednosti +1 in -1.
Poglej MathWorld in Konferenčna matrika
Konhospirala
Primer konhospirale Konhospirala je trirazsežna spirala.
Poglej MathWorld in Konhospirala
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej MathWorld in Konjugirano transponirana matrika
Korazsežnost
Korazsežnost (oznaka je \operatorname) je v matematiki geometrijski pojem, ki se nanaša na podprostore v vektorskih prostorih.
Poglej MathWorld in Korazsežnost
Kosinus versus
Funkcija koversinus Kosinus versus (oznaka \operatorname z \, ali \operatorname z) je dandanes malo uporabljana trigonometrična funkcija.
Poglej MathWorld in Kosinus versus
Krivočrtni koordinatni sistem
'''Krivočrtne''', '''afine''' in '''kartezične''' koordinate v dvorazsežnem prostoru. Krivočrtni koordinatni sistem je koordinatni sistem v Evklidskem prostoru v katerem so lahko koordinatne premice ukrivljene.
Poglej MathWorld in Krivočrtni koordinatni sistem
Krivulja ampersand
Krivulja ampersand. Krivulja ampersand je ravninska krivulja četrte stopnje (kvartična), ki je dana z enačbo Spada med algebrske krivulje, ima rod enak 0.
Poglej MathWorld in Krivulja ampersand
Krullova razsežnost
Krullova razséžnost kolobarja je supremum števila podmnožic v verigi praidealov.
Poglej MathWorld in Krullova razsežnost
Kubohemioktaeder
Kubohemioktaeder je nekonveksni uniformni polieder z indeksom U15.
Poglej MathWorld in Kubohemioktaeder
Kvadratna girobikupola
Kvadratna girobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.
Poglej MathWorld in Kvadratna girobikupola
Kvadratna ortobikupola
Kvadratna ortobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.
Poglej MathWorld in Kvadratna ortobikupola
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej MathWorld in Kvadratni koren števila 5
Kvadratno tlakovanje
Kvadratno tlakovanje je pravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej MathWorld in Kvadratno tlakovanje
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej MathWorld in Latinski kvadrat
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej MathWorld in Linearna algebra
Lissajousova krivulja
Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.
Poglej MathWorld in Lissajousova krivulja
List (krivulja)
List (krivulja v obliki lista) ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo V kartezičnem koordinatnem sistemu pa je enačba lista Oblika lista je odvisna od parametrov a \, in b \,.
Poglej MathWorld in List (krivulja)
Logistična porazdelitev
Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej MathWorld in Logistična porazdelitev
Loksodroma
Severnemu polu. Loksodroma od A do B seka vse poldnevnike pod istim kotom. Loksodroma (izraz izvira iz grške besede loxos, kar pomeni nagib in besede drome, kar pomeni smer) je krivulja (pot), ki seka vse poldnevnike pod istim kotom (vendar ne pod pravim kotom).
Poglej MathWorld in Loksodroma
Luna (matematika)
Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.
Poglej MathWorld in Luna (matematika)
Mali šeststrani heksekontaeder
Mali šeststrani heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Mali šeststrani heksekontaeder
Mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder
Mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U43.
Poglej MathWorld in Mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder
Mali ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder
Mali ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Mali ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder
Mali ditrigonalni ikozidodekaeder
Mali ditrigonalni ikozidodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U30.
Poglej MathWorld in Mali ditrigonalni ikozidodekaeder
Mali dodeciikozaeder
Mali dodeciikozaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U50.
Poglej MathWorld in Mali dodeciikozaeder
Mali dodeciikozakron
Mali dodeciikozakron je v geometriji dualno telo malega dodeciikozaedra (U50).
Poglej MathWorld in Mali dodeciikozakron
Mali dodeciikozidodekaeder
Mali dodeciikozidodekaeder je neuniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U33.
Poglej MathWorld in Mali dodeciikozidodekaeder
Mali dodekahemidodekaeder
Mali dodekahemidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U49.
Poglej MathWorld in Mali dodekahemidodekaeder
Mali dodekahemidodekakron
Mali dodekahemidodekakron je dual malega dodekahemidodekaedra.
Poglej MathWorld in Mali dodekahemidodekakron
Mali dodekahemiikozaeder
Mali dodekahemiikozaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U62.
Poglej MathWorld in Mali dodekahemiikozaeder
Mali dodekahemiikozakron
Mali dodekahemiikozakron je dualno telo malega dodekahemiikozaedra ter je eden izmed devetih dualnih hemipoliedrov.
Poglej MathWorld in Mali dodekahemiikozakron
Mali heksagramski heksekontaeder
Mali heksagramski heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Mali heksagramski heksekontaeder
Mali heksakronski ikozitetraeder
Mali heksakronski ikozitetraeder je dualno telo malega kubikubooktaedra.
Poglej MathWorld in Mali heksakronski ikozitetraeder
Mali ikozakronski heksekontaeder
Mali ikozakronski heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Mali ikozakronski heksekontaeder
Mali ikozihemidodekaeder
Mali ikozihemidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U49.
Poglej MathWorld in Mali ikozihemidodekaeder
Mali ikozihemidodekakron
Mali ikozihemidodekakron je dual malega ikozihemidodekaedra.
Poglej MathWorld in Mali ikozihemidodekakron
Mali ikoziikozidodekaeder
Mali dodeciikozidodekaeder je neuniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U33.
Poglej MathWorld in Mali ikoziikozidodekaeder
Mali prirezan ikoziikozidodekaeder
Mali prirezan ikoziikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U32.
Poglej MathWorld in Mali prirezan ikoziikozidodekaeder
Mali retroprirezan ikozikozidodekaeder
Mali retroprirezan ikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U72.
Poglej MathWorld in Mali retroprirezan ikozikozidodekaeder
Mali rombidodekaeder
Mali rombidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U39.
Poglej MathWorld in Mali rombidodekaeder
Mali rombidodekakron
Mali rombidodekakron je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Mali rombidodekakron
Mali rombiheksakron
Mali rombiheksakron je dualno telo malega heksakronskega ikozitetraedra.
Poglej MathWorld in Mali rombiheksakron
Mali rombikocka
Mala rombikocka je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U18.
Poglej MathWorld in Mali rombikocka
Mali triambski ikozaeder
Mali triambski ikozaeder je dualno telo uniformnega malega ikozidodekaedra.
Poglej MathWorld in Mali triambski ikozaeder
Mali zapleteni ikozidodekaeder
Mali zapleteni ikozidodekaeder je izrojeni uniformni zvezdni polieder.
Poglej MathWorld in Mali zapleteni ikozidodekaeder
Mali zvezdni dodekaeder
Mali zvezdni dodekaeder je v Kepler-Poinsotov polieder.
Poglej MathWorld in Mali zvezdni dodekaeder
Mali zvezdni pentakisni dodekaeder
Mali zvezdni pentakisni dodekaeder je v geometriji nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Mali zvezdni pentakisni dodekaeder
Mali zvezdni prisekan dodekaeder
Mali zvezdni prisekan dodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U58.
Poglej MathWorld in Mali zvezdni prisekan dodekaeder
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej MathWorld in Matrika vrtenja
Maurerjeva vrtnica
Maurerjeva vrtnica z ''n''.
Poglej MathWorld in Maurerjeva vrtnica
Mediana (geometrija)
težišče trikotnika. Mediana (tudi težiščna premica ali težiščnica) je v geometriji daljica, ki v trikotniku povezuje oglišče z razpoloviščem oglišču nasprotne stranice.
Poglej MathWorld in Mediana (geometrija)
Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojni giro rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J74).
Poglej MathWorld in Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J81).
Poglej MathWorld in Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta dvojno povečan dodekaeder
Meta dvojno povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J60).
Poglej MathWorld in Meta dvojno povečan dodekaeder
Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder
Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J70).
Poglej MathWorld in Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder
Meta dvojno povečana šeststrana prizma
Meta dvojno povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J56).
Poglej MathWorld in Meta dvojno povečana šeststrana prizma
Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta giro izginjajoč rombiikozadodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J78).
Poglej MathWorld in Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Metuljna krivulja (algebrska)
Metuljna krivulja z enačbo x^6 + y^6.
Poglej MathWorld in Metuljna krivulja (algebrska)
Metuljna krivulja (transcendentna)
Metuljna krivulja. Metuljna krivulja je transcendentna ravninska krivulja.
Poglej MathWorld in Metuljna krivulja (transcendentna)
Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder
Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U67.
Poglej MathWorld in Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder
Ničelna matrika
Ničelna matrika (oznaka O \, ali 0 \,, tudi Z \) je matrika, ki ima na vseh mestih ničle.
Poglej MathWorld in Ničelna matrika
Nilpotentna matrika
Nilpotentna matrika je kvadratna matrika A \, za katero velja kjer je.
Poglej MathWorld in Nilpotentna matrika
Normalna matrika
Normalna matrika je kompleksna kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic) za katero velja kjer je.
Poglej MathWorld in Normalna matrika
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Poglej MathWorld in O notacija
Obrnjen prirezan dodekadodekaeder
Obrnjeni prisekan dodekadodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U60.
Poglej MathWorld in Obrnjen prirezan dodekadodekaeder
Oktaedrska simetrija
Osnovna domena oktaedrske simetrije. Kocka je najbolj znana oblika z oktaedrsko simetrijo. osnovno domeno Oktaedrska simetrija je simetrija pravilnega oktaedra.
Poglej MathWorld in Oktaedrska simetrija
Oktahemioktaeder
Oktahemioktaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U3.
Poglej MathWorld in Oktahemioktaeder
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Poglej MathWorld in Oktonion
Omniprisekanost
Omniprisekanost (omni je latinska predpona, ki pomeni vse ali vsak) je v geometriji operacija, ki se lahko uporabi za pravilne politope in za satovje v Wythoffovih konstrukcijah, ki omogočajo kreiranje največjega števila facet.
Poglej MathWorld in Omniprisekanost
Onduloid
Z uporabo orodja Maple 12 računalniško narejen unduloid. Unduloid (tudi onduloid) je ploskev, ki ima neničelno srednjo ukrivljenost.
Poglej MathWorld in Onduloid
Opičje sedlo
300px Opičje sedlo je ploskev, definirana z enačbo Parametrična oblika ploskve je Ploskev spada v skupino sedlastih ploskev.
Poglej MathWorld in Opičje sedlo
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej MathWorld in Ortodroma
Osemstrana bipiramida
Osemstrana bipiramida je ena izmed neskončne množice bipiramid, ki so dualne neskončnim prizmam.
Poglej MathWorld in Osemstrana bipiramida
Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J73).
Poglej MathWorld in Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J80).
Poglej MathWorld in Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para dvojno povečan dodekaeder
Para dvojno povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J59).
Poglej MathWorld in Para dvojno povečan dodekaeder
Para dvojno povečan prisekan dodekaeder
Para dvojno povečan prisekan dodekaeder je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J69).
Poglej MathWorld in Para dvojno povečan prisekan dodekaeder
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J77).
Poglej MathWorld in Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Paraboloid
Rotacijski (krožni) paraboloid Hiperbolični paraboloid Paraboloid je kvadrična ploskev ali ploskev drugega reda.
Poglej MathWorld in Paraboloid
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Poglej MathWorld in Parametrična enačba
Parcialni odvod
V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).
Poglej MathWorld in Parcialni odvod
Pentakisni dodekaeder
Pentakisni dodekaeder je Catalanovo telo.
Poglej MathWorld in Pentakisni dodekaeder
Petstrana girobikupola
Petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J31).
Poglej MathWorld in Petstrana girobikupola
Petstrana girokupolarotunda
Petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J33).
Poglej MathWorld in Petstrana girokupolarotunda
Petstrana ortobikupola
Petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J30).
Poglej MathWorld in Petstrana ortobikupola
Petstrana ortobirotunda
Petstrana ortobirotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J34).
Poglej MathWorld in Petstrana ortobirotunda
Petstrana ortokupolarotunda
Petstrana ortokuloplarotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J32).
Poglej MathWorld in Petstrana ortokupolarotunda
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej MathWorld in Pi
PlanetMath
PlanetMath je prosta spletna matematična enciklopedija.
Poglej MathWorld in PlanetMath
Plückerjeva konoida
Plückerjeva konoida z ''n''.
Poglej MathWorld in Plückerjeva konoida
Pochhammerjev simbol
Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.
Poglej MathWorld in Pochhammerjev simbol
Podaljšana kvadratna girobikupola
Podaljšana kvadratna girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J37).
Poglej MathWorld in Podaljšana kvadratna girobikupola
Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J19).
Poglej MathWorld in Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J8).
Poglej MathWorld in Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana petstrana bipiramida
Podaljšana petstrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J16).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana bipiramida
Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J39).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J43).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J41).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J20).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J42).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J40).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana piramida
Podaljšana petstrana piramida je eno zmed Johnsonovih teles (J9).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana piramida
Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J21).
Poglej MathWorld in Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J14).
Poglej MathWorld in Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J36).
Poglej MathWorld in Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J18).
Poglej MathWorld in Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana ortobikupola
Podaljšana tristrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J35).
Poglej MathWorld in Podaljšana tristrana ortobikupola
Podaljšana tristrana piramida
Podaljšana tristrana piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J7). Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem tetraedra tako, da pritrdimo tristrano prizmo na osnovno ploskev. Podobno kot podaljšana piramida je telo topološko, ne pa tudi geometrijsko, sebidualna.
Poglej MathWorld in Podaljšana tristrana piramida
Podaljšano trikotno tlakovanje
Podaljšano trikotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej MathWorld in Podaljšano trikotno tlakovanje
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Poglej MathWorld in Podgrupa
Polikocka
Sedem prostih tetrakock 29 enostranskih pentakock Kiralna pentakocka Sestavljanka polikock z rešitvijo kocki soma tetramin) Bedlamovi kocki Polikócka je geometrijsko telo, ki ga sestavlja ena ali več enakih s ploskvami spojenih enotskih kock.
Poglej MathWorld in Polikocka
Polprostor
Polprostor je v geometriji vsak izmed dveh delov v katera deli ravnina trirazsežni evklidski prostor.
Poglej MathWorld in Polprostor
Povečan dodekaeder
Povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J58), ki je sestavljen iz dodekaedra s petstrano piramido pritrjeno na eno izmed stranskih ploskev.
Poglej MathWorld in Povečan dodekaeder
Povečan prisekan dodekaeder
Povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J68).
Poglej MathWorld in Povečan prisekan dodekaeder
Povečan prisekan tetraeder
Povečan prisekan tetraeder je eno izmed Johnsonovih teles (J 65).
Poglej MathWorld in Povečan prisekan tetraeder
Povečan trojno izginjajoč ikozaeder
Povečan trojno izginjajoč ikozaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J64).
Poglej MathWorld in Povečan trojno izginjajoč ikozaeder
Povečana šeststrana prizma
Povečana šeststrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J54). Že ime kaže na to, da jo lahko dobimo z dodajanjem kvadratne piramide (J1) šeststrani prizmi na eno izmed ekvatorialnih stranskih ploskev.
Poglej MathWorld in Povečana šeststrana prizma
Povečana petstrana prizma
Povečana petstrana prizma je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J52).
Poglej MathWorld in Povečana petstrana prizma
Povečana prisekana kocka
Povečana prisekana kocka je eno izmed Johnsonovih teles. Kot že ime nakazuje ga dobimo tako, da pripojimo kvadratno kupolo na eno izmed osemkotnih stranskih ploskev prisekane kocke.
Poglej MathWorld in Povečana prisekana kocka
Povečana sfenokorona
Povečana sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles (J87). Dobimo jo tako, da dodamo kvadratno piramido na eno izmed stranskih ploskev sfenokorone. Je edino Johnsonovo telo, ki ga s pomočjo postopki "odreži in prilepi" (cut and paste), kjer komponente niso odseki Platonsko telo in arhimedska telesa.
Poglej MathWorld in Povečana sfenokorona
Povečana tristrana prizma
Povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J49). Kot že ime kaže, jo lahko dobimo tako, da tristrani prizmi dodamo kvadratno piramido (J1) na eno izmed njenih ekvatorialnih stranskih ploskev. Rezultirajoče telo nas močno spominja na girobifastigij (J26). Razlika je samo v tem, da tega dobimo tako, da pripojimo dodatno tristrano prizmo in ne kvadratne piramide.
Poglej MathWorld in Povečana tristrana prizma
Prava konoida
Prava konoida. Animacija prikaza nastanka prave konoide. Prava konoida je premonosna ploskev, ki jo ustvari družina ravnih črt, ki vse pravokotno sekajo fiksno ravno črto.
Poglej MathWorld in Prava konoida
Prirezan dodekadodekaeder
Prirezan dodekadodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U40.
Poglej MathWorld in Prirezan dodekadodekaeder
Prirezana kvadratna antiprizma
Prirezana kvadratna antiprizma je eno izmed Johnsonovih teles (J85).
Poglej MathWorld in Prirezana kvadratna antiprizma
Prirezano šestkotno tlakovanje
Prirezano šestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej MathWorld in Prirezano šestkotno tlakovanje
Prirezano kvadratno tlakovanje
Prirezano kvadratno tlakovanje je polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej MathWorld in Prirezano kvadratno tlakovanje
Prisekan dodekadodekaeder
Prisekan dodekadodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U59.
Poglej MathWorld in Prisekan dodekadodekaeder
Prisekano kvadratno tlakovanje
Prisekano kvadratno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej MathWorld in Prisekano kvadratno tlakovanje
Prisekano trišestkotno tlakovanje
Prisekano trišestkotno tlakovanje (tudi veliko rombitrišestkotno tlakovanje ali rombiprisekano trišestkotno tlakovanje ali prisekan šestdeltil ali omniprisekano šestkotno tlakovanje) v geometriji eno izmed osmih polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej MathWorld in Prisekano trišestkotno tlakovanje
Prisekanost (geometrija)
Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.
Poglej MathWorld in Prisekanost (geometrija)
Problem števila zrn na šahovnici
Problem števila zrn na šahovnici je v razvedrilni matematiki problem v obliki besednega problema: V problemu se poleg riževih pojavljajo lahko tudi pšenična zrna.
Poglej MathWorld in Problem števila zrn na šahovnici
Psevdoskalar
Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.
Poglej MathWorld in Psevdoskalar
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej MathWorld in Ptolemajev izrek
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej MathWorld in Racionalno število
Rang (linearna algebra)
Rang (oznaka rank(A) \,, tudi rg(A) \) matrike A \, je število linearno neodvisnih vrstic oziroma stolpcev.
Poglej MathWorld in Rang (linearna algebra)
Rektifikacija (geometrija)
Prisekana kocka je kubooktaeder – robovi so zmanjšani do ogliščin oglišča so razširjena do novih stranskih ploskev. ''Birektificirana'' (dvojno rektificirana) kocka je oktaeder – stranske ploskve so zmanjšane v točke in nove stranske ploskve se nahajajo v prvotnih ogliščih.
Poglej MathWorld in Rektifikacija (geometrija)
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej MathWorld in Riemannova ploskev
Rombidodekadodekaeder
Rombidodedodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U38.
Poglej MathWorld in Rombidodekadodekaeder
Rombiikozaeder
Rombiikozaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U56.
Poglej MathWorld in Rombiikozaeder
Rombiikozakron
Rombiikozakron je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Rombiikozakron
Rombitrišestkotno tlakovanje
Rombitrišestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej MathWorld in Rombitrišestkotno tlakovanje
Runcinacija
''Runcinirano kubično satovje'' - Izvorne celice (škrlatne kocke) so pomanjšane. Stranske ploskve postanejo modre kubične celice. Robovi postanejo rdeče kubične celice. Oglišča postanejo nove kubične celice (skrito). Runcinacija je operacija, ki istočasno odreže v pravilnih politopih stranske ploskve, robove in oglišča ter naredi novo faceto tam, kjer je prej bilo središče stranske ploskve, roba ali oglišča.
Poglej MathWorld in Runcinacija
Schläfli-Hessov polihoron
Velika imenitna 120-celica, ena izmed desetih Schläfli–Hess polihoronov v ortografski projekciji. Schläfli-Hessov polihoron je v štirirazsežni geometriji vsak izmed skupine desetih pravilnih sebe sekajočih zvezdnih poliedrov oziroma štirirazsežni politop.
Poglej MathWorld in Schläfli-Hessov polihoron
Sestav štirih tetraedrov
Sestav štirih tetraedrov se v geometriji lahko naredi iz štirih tetraedrov z različnimi načini simetrije.
Poglej MathWorld in Sestav štirih tetraedrov
Sestav desetih tetraedrov
Sestav desetih tetraedrov ga lahko obravnavamo kot stelacijo poliedra ali kot sestav.
Poglej MathWorld in Sestav desetih tetraedrov
Sestav dodekaedra in ikozaedra
Prikaz lesenega sestava dodekaedra in ikozaedra. V geometriji se sestav dodekaedra in ikozaedra lahko gleda kot stelacija poliedra ali kot sestav.
Poglej MathWorld in Sestav dodekaedra in ikozaedra
Sestav malega zvezdnega dodekaedra in velikega dodekaedra
Sestav malega zvezdnega dodekaedra in velikega dodekaedra Sestav malega zvezdnega dodekaedra in velikega dodekaedra je poliederski sestav, kjer je veliki dodekaeder znotraj svojega duala malega zvezdnega dodekaedra.
Poglej MathWorld in Sestav malega zvezdnega dodekaedra in velikega dodekaedra
Sestav petih kock
Kot stelacija Sestav petih kock je simetrična ureditev petih kock.
Poglej MathWorld in Sestav petih kock
Sestav treh kock
Sestav treh kock je v geometriji simetrična razporeditev treh kock, ki se obravnavajo kot kvadratne prizme.
Poglej MathWorld in Sestav treh kock
Sestav treh tetraedrov
Sestav treh tetraedrov Sestav treh tetraedrov je v geometriji sestav treh tetraedrov, ki nastanejo tudi, če se tetraedre zavrti vzdolž osi, ki potekajo skozi središča robov za 60°.
Poglej MathWorld in Sestav treh tetraedrov
Sestav velikega ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra
Sestav ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra se lahko obravnava kot stelacija ali kot sestav.
Poglej MathWorld in Sestav velikega ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra
Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti
Fraktal je geometrijski objekt, katerega Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost (δ) strogo presega svojo topološko razsežnost.
Poglej MathWorld in Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti
Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev
V Seznamu kompleksnih in algebrskih ploskev so navedene ploskve, ki imajo ime (so imenovane).
Poglej MathWorld in Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej MathWorld in Seznam matematičnih vsebin
Seznam uniformnih tlakovanj
Seznam uniformnih tlakovanj v seznamu je prikazanih 11 konveksnih uniformnih tlakovanj v evklidski ravnini.
Poglej MathWorld in Seznam uniformnih tlakovanj
Sfenokorona
Sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles (J86).
Poglej MathWorld in Sfenokorona
Sfenomegakorona
Sfenomegakorona je eno izmed Johnsonovih teles (J88).
Poglej MathWorld in Sfenomegakorona
Simediana
Trikotnik v katerem je mediana prikazana modro, simatrala kota je zelena, simediane so rdeče. Simediane se sekajo v Lemoinovi točki L. Simediana je vsaka izmed treh premic, ki jih dobimo tako, da vzamemo mediano in jo zrcalimo preko simetrale pripadajočega kota.
Poglej MathWorld in Simediana
Simetrični graf
avtomorfizmom, ker se lahko vsak obroč s petimi točkami preslika v drugega. Simetrični graf (ali ločnoprehodni graf) G je v teoriji grafov graf pri katerem za dana dva para sosednjih točk u1—v1 in u2—v2 obstaja takšen avtomorfizem: da velja:.
Poglej MathWorld in Simetrični graf
Sinus versus
Trigonometrično funkcijo versin lahko prikažemo geometrijsko z enotskim krogom, ki ima središče v ''O''. Sinus versus (tudi versinus ali obrnjeni sinus) (oznaka \operatorname z \, ali \operatorname z) je danes redko uporabljana trigonometrična funkcija, ki je povezana z danes bolj znanimi trigonometričnimi funkcijami na naslednji način: Grafična oblika versinusa je enaka kosinusoidi, ki je premaknjena za 1 navzgor.
Poglej MathWorld in Sinus versus
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Poglej MathWorld in Sled matrike
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Poglej MathWorld in Smaleov paradoks
Srednja ukrivljenost
Srednja ukrivljenost (oznaka H) ploskve S je zunanje merilo za določanje ukrivljenosti.
Poglej MathWorld in Srednja ukrivljenost
Srednji šeststrani heksekontaeder
Srednji šeststrani heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji šeststrani heksekontaeder
Srednji deltoidni heksekontaeder
Srednji deltoidni heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji deltoidni heksekontaeder
Srednji disdiakisni triakontaeder
Srednji disdiakisni triakontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji disdiakisni triakontaeder
Srednji ikozakronski heksekontaeder
Srednji ikozakronski heksekontaeder je v geometriji nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji ikozakronski heksekontaeder
Srednji izakronski heksekontaeder
Srednji izakronski heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji izakronski heksekontaeder
Srednji obrnjen petstrani heksekontaeder
Srednji obrnjen petstrani heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji obrnjen petstrani heksekontaeder
Srednji petstrani heksekontaeder
Srednji petstrani heksekontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji petstrani heksekontaeder
Srednji rombski triakontaeder
Srednji rombski triakontaeder je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Srednji rombski triakontaeder
Steinerjeva veriga
Steinerjeva veriga dvanajstih črnih krožnic (''n''.
Poglej MathWorld in Steinerjeva veriga
Studentova t-porazdelitev
Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.
Poglej MathWorld in Studentova t-porazdelitev
Superelipsa
Superelipsa z ''n''.
Poglej MathWorld in Superelipsa
Sylvestrova matrika
Sylvestrova matrika je matrika, ki je povezana z dvema polinomoma.
Poglej MathWorld in Sylvestrova matrika
Tangentni kot
Tangentni kot krivulje v kartezični ravnini je kot med tangento na krivuljo v dani točki in x-osjo na MathWorld.
Poglej MathWorld in Tangentni kot
Tetrahemiheksakron
Tetrahemiheksakron je v geometriji dualno telo tetrahemiheksaedra.
Poglej MathWorld in Tetrahemiheksakron
Thue-Morsejevo zaporedje
Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.
Poglej MathWorld in Thue-Morsejevo zaporedje
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki so uporabljali že v antiki.
Poglej MathWorld in Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki
Toeplitzova matrika
Toeplitzova matrika je matrika, ki ima na glavni diagonali (poteka od levega zgornjega kota do desnega spodnjega) konstantno vrednost.
Poglej MathWorld in Toeplitzova matrika
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej MathWorld in Torus
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Poglej MathWorld in Traktrisa
Transfinitno število
Transfinitno število je vsako kardinalno ali ordinalno število, ki je večje kot katerokoli končno število, vendar ni absolutno neskončno.
Poglej MathWorld in Transfinitno število
Triakisni ikozaeder
Triakisni ikozaeder je arhimedsko oziroma Catalanovo telo.
Poglej MathWorld in Triakisni ikozaeder
Trišestkotno tlakovanje
Trišestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine. V tem tlakovanju sta dva trikotnika in dva šestkotnika izmenoma na vsakem oglišču. Tlakovanje ima Schläflijev simbol t1. John Horton Conway je to tlakovanje imenoval heksadeltil. Kombiniral je izmenjujoče se elemente šestkotnega tlakovanja (hekstil) in trikotnega tlakovanja (deltil).
Poglej MathWorld in Trišestkotno tlakovanje
Trikotno tlakovanje
Trikotno tlakovanje je eno izmed treh pravilnih tlakovanj na evklidski ravnini.
Poglej MathWorld in Trikotno tlakovanje
Trilistna krivulja
Trilistna krivulja. Trilistna krivulja (tudi trifolija) je ravninska krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo Enačbo krivulje lahko napišemo tudi v drugi obliki V polarnem koordinatnem sistemu pa je enačba trilistne krivulje Krivuljo prištevamo med vrtnice (rodoneje).
Poglej MathWorld in Trilistna krivulja
Triperesna deteljica (matematika)
Triperesna deteljica je dana z enačbo četrte stopnje (kvartno enačbo), ki ima obliko Ta oblika enačbe kaže, da je to samo spremenjena oblika enačbe krivulje list za a.
Poglej MathWorld in Triperesna deteljica (matematika)
Tristrana hebesfenorotunda
Tristrana hebesfenorotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J92).
Poglej MathWorld in Tristrana hebesfenorotunda
Tristrana ortobikupola
Tristrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J27).
Poglej MathWorld in Tristrana ortobikupola
Tristrani trapezoeder
Tristrani trapezoeder (tudi deltaeder) je prvi v neskončni vrsti poliedrov, ki so dualni antiprizmam.
Poglej MathWorld in Tristrani trapezoeder
Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J75).
Poglej MathWorld in Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč ikozaeder
Trojno izginjajoč ikozaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J63).
Poglej MathWorld in Trojno izginjajoč ikozaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J83).
Poglej MathWorld in Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Trojno povečan dodekaeder
Trojno povečan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J61).
Poglej MathWorld in Trojno povečan dodekaeder
Trojno povečan prisekan dodekaeder
Trojno povečan prisekan dodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J71).
Poglej MathWorld in Trojno povečan prisekan dodekaeder
Trojno povečana šeststrana prizma
Trojno povečana šestrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J57).
Poglej MathWorld in Trojno povečana šeststrana prizma
Tschirnhausova kubična krivulja
Tschirnhausova kubična krivulja z enačbo y^2.
Poglej MathWorld in Tschirnhausova kubična krivulja
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej MathWorld in Ulamovo število
Valjasta spirala
Valjasta spirala je spirala, ki jo dobimo tako, da na valj navijemo krivuljo v obliki spirale.
Poglej MathWorld in Valjasta spirala
Včrtana in pričrtana krožnica trikotnika
simetrale kotov (rdeče) in simetrale zunanjih kotov (zeleno). Trikotniku očrtana krožnica ni narisana. Včrtana in očrtana krožnica trikotnika sta dve krožnici, ki ju lahko včrtamo ali očrtamo poljubnemu trikotniku.
Poglej MathWorld in Včrtana in pričrtana krožnica trikotnika
Veliki šeststrani heksekontaeder
Veliki šeststrani heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki šeststrani heksekontaeder
Veliki deltoidni heksekontaeder
Veliki deltoidni heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki deltoidni heksekontaeder
Veliki deltoidni ikozitetraeder
Veliki deltoidni ikozitetraeder je dualno telo nekonveksnega velikega rombikubooktaedra.
Poglej MathWorld in Veliki deltoidni ikozitetraeder
Veliki dirombiikozidodekaeder
Veliki dirombiikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder, ki ima oznako (indeks) U75.
Poglej MathWorld in Veliki dirombiikozidodekaeder
Veliki disdiakisni dodekaeder
Veliki disdiakisni dodekaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki disdiakisni dodekaeder
Veliki disdiakisni triakontaeder
Veliki disdiakisni triakontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki disdiakisni triakontaeder
Veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder
Veliki ditriginalni dodeciikozidodekaeder je neuniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U42.
Poglej MathWorld in Veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder
Veliki ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder
Veliki ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder
Veliki ditrigonalni ikozidodekaeder
Veliki ditrigonalni ikozidodekaeder je neuniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U47.
Poglej MathWorld in Veliki ditrigonalni ikozidodekaeder
Veliki dodeciikozaeder
Veliki dodeciikozaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U63.
Poglej MathWorld in Veliki dodeciikozaeder
Veliki dodeciikozakron
Veliki dodeciikozakron je v geometriji dulni telo velikega dodeciikozidodekaedra (U50).
Poglej MathWorld in Veliki dodeciikozakron
Veliki dodeciikozidodekaeder
Veliki dodeciikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U61.
Poglej MathWorld in Veliki dodeciikozidodekaeder
Veliki dodekaeder
Veliki dodekaeder je Kepler-Poinsotov polieder s Schläflijevim simbolom in Coxeter-Dinkinovim diagramom.
Poglej MathWorld in Veliki dodekaeder
Veliki dodekahemidodekaeder
Veliki dodekahemidodekaeder je uniformni zvezdni polieder, ki ima oznako (indeks) U65.
Poglej MathWorld in Veliki dodekahemidodekaeder
Veliki dodekahemiikozaeder
Veliki dodekahemiikozaeder je uniformni zvezdni polieder, ki ima oznako (indeks) U65.
Poglej MathWorld in Veliki dodekahemiikozaeder
Veliki dodekahemiikozakron
Veliki dodekahemiikozakron je eden izmed devetih dualnih hemipoliedrov.
Poglej MathWorld in Veliki dodekahemiikozakron
Veliki dodekakronski heksekontaeder
Veliki dodekakronski heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki dodekakronski heksekontaeder
Veliki heksakronski ikozitetraeder
Veliki heksakronski ikozitetraeder je v geometriji dualno telo velikega kubikubooktaedra.
Poglej MathWorld in Veliki heksakronski ikozitetraeder
Veliki ikozaeder
Veliki ikozaeder (tudi vèliki dvajseterec) je eden izmed štirih Kepler-Poinsotovih poliedrov.
Poglej MathWorld in Veliki ikozaeder
Veliki ikozakronski heksekontaeder
Veliki ikozakronski heksekontaeder je dualno telo velikega ikozikozidodekaedra.
Poglej MathWorld in Veliki ikozakronski heksekontaeder
Veliki ikozihemidodekaeder
Veliki ikozihemidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U71.
Poglej MathWorld in Veliki ikozihemidodekaeder
Veliki ikoziikozidodekaeder
Veliki ikoziikozidodekaeder je v geometriji uniformni zvezdni polieder z indeksom U48.
Poglej MathWorld in Veliki ikoziikozidodekaeder
Veliki izakronski heksekontaeder
Veliki ikozakronski heksekontaeder je dualno telo velikega ikozikozidodekaedra.
Poglej MathWorld in Veliki izakronski heksekontaeder
Veliki obrnjen petstrani heksekontaeder
Veliki obrnjen petstrani heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki obrnjen petstrani heksekontaeder
Veliki obrnjen prirezan ikozidodekaeder
Veliki obrnjen prirezan ikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U69.
Poglej MathWorld in Veliki obrnjen prirezan ikozidodekaeder
Veliki pentagramski heksekontaeder
Veliki pentagramski heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki pentagramski heksekontaeder
Veliki pentakisni dodekaeder
Veliki pentakisni dodekaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki pentakisni dodekaeder
Veliki petstrani heksekontaeder
Veliki petstrani heksekontaeder je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki petstrani heksekontaeder
Veliki prirezan dodeciikozidodekaeder
Veliki prirezan dodeciikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U64.
Poglej MathWorld in Veliki prirezan dodeciikozidodekaeder
Veliki retroprirezan ikozidodekaeder
Veliki retroprirezan ikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U69. Ima Schläflijev simbol s.
Poglej MathWorld in Veliki retroprirezan ikozidodekaeder
Veliki rombidodekaeder
Veliki rombidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U73.
Poglej MathWorld in Veliki rombidodekaeder
Veliki rombidodekakron
Veliki rombidodekakron je nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki rombidodekakron
Veliki rombiheksaeder
Veliki rombiheksaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U73.
Poglej MathWorld in Veliki rombiheksaeder
Veliki rombiheksakron
Veliki rombiheksakron je nekonveksen izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki rombiheksakron
Veliki rombski triakontaeder
Veliki rombski triakontaeder je nekonveksni izoederski in izotoksalni polieder.
Poglej MathWorld in Veliki rombski triakontaeder
Veliki triakisni ikozaeder
Veliki triakisni ikozaeder je v geometriji nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki triakisni ikozaeder
Veliki triakisni oktaeder
Veliki triakisni oktaeder je v geometriji dualno telo zvezdnega prisekanega heksaedra (U19).
Poglej MathWorld in Veliki triakisni oktaeder
Veliki triambski ikozaeder
V geometriji sta veliki triambski ikozaeder in srednji triambski ikozaeder na pogled enaka dualna uniformna poliedra.
Poglej MathWorld in Veliki triambski ikozaeder
Veliki zvezdni dodekaeder
Veliki zvezdni dodekaeder je Kepler-Poinsotov polieder, ki ima Schläflijev simbol.
Poglej MathWorld in Veliki zvezdni dodekaeder
Veliki zvezdni pentakisni dodekaeder
Veliki zvezdni pentakisni dodekaeder je v geometriji nekonveksni izoederski polieder.
Poglej MathWorld in Veliki zvezdni pentakisni dodekaeder
Veliki zvezdni prisekan dodekaeder
Veliki zvezdni prisekan dodekaederje nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U57.
Poglej MathWorld in Veliki zvezdni prisekan dodekaeder
Vijačnica
Vijačnica (cos ''t'', sin ''t'', ''t'') od ''t''.
Poglej MathWorld in Vijačnica
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej MathWorld in Vrtnica (matematika)
Vzporedna krivulja
evoluta (modra) in nekaj vzporednih krivulj (zelene). Vzporedne krivulje imajo točke obrata, ko se dotaknejo evolute. Animacija nastanka vzporednih krivulj: elipsa (rdeče), evoluta (astroida, modro) in animacija vzporednih krivulj (črno). Vzporedna krivulja je ovojnica družine skladnih krožnic s središči na krivulji.
Poglej MathWorld in Vzporedna krivulja
Whitneyjev dežnik
Del ploskve Whitneyjevega dežnika. Whitneyjev dežnik je sebe sekajoča ploskev v treh razsežnostih.
Poglej MathWorld in Whitneyjev dežnik
Znamenite točke trikotnika
Znamenita točka trikotnika (tudi posebna ali značilna točka trikotnika ali središče trikotnika) je točka v ravnini, kjer se sekajo posebne premice ali tudi krožnice.
Poglej MathWorld in Znamenite točke trikotnika
, Fresnelove enačbe, Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Giro podaljšana kvadratna bikupola, Giro podaljšana kvadratna kupola, Giro podaljšana kvadratna piramida, Giro podaljšana petstrana bikupola, Giro podaljšana petstrana birotunda, Giro podaljšana petstrana kupola, Giro podaljšana petstrana kupolarotunda, Giro podaljšana petstrana rotunda, Giro podaljšana tristrana bikupola, Giro podaljšana tristrana kupola, Girobifastigij, Giroid, Girorombiikozidodekaeder, Glavna ukrivljenost, Gostota (geometrija), Greben (matematika), Gudermannova funkcija, Hadamardova matrika, Hankelova matrika, Hebesfenomegakorona, Heegnerjevo število, Heksaeder, Heksahemioktakron, Helikoid, Heptagram, Hessova matrika, Hiperbolični paraboloid, Hipercelica, Hipereliptiča krivulja, Hiperkompleksno število, Hiperploskev, Hiperravnina, Hipijeva kvadratrisa, Homogene koordinate, Idempotentna matrika, Ikozidodekadodekaeder, Ikoziprisekan dodekadodekaeder, Izginjajoč rombiikozidodekaeder, Jacobijeva matrika in determinanta, Jacques Philippe Marie Binet, Karakteristični polinom (linearna algebra), Kardinalnost, Kleinov kvartik, Kohleoida, Konferenčna matrika, Konhospirala, Konjugirano transponirana matrika, Korazsežnost, Kosinus versus, Krivočrtni koordinatni sistem, Krivulja ampersand, Krullova razsežnost, Kubohemioktaeder, Kvadratna girobikupola, Kvadratna ortobikupola, Kvadratni koren števila 5, Kvadratno tlakovanje, Latinski kvadrat, Linearna algebra, Lissajousova krivulja, List (krivulja), Logistična porazdelitev, Loksodroma, Luna (matematika), Mali šeststrani heksekontaeder, Mali ditrigonalni dodeciikozidodekaeder, Mali ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder, Mali ditrigonalni ikozidodekaeder, Mali dodeciikozaeder, Mali dodeciikozakron, Mali dodeciikozidodekaeder, Mali dodekahemidodekaeder, Mali dodekahemidodekakron, Mali dodekahemiikozaeder, Mali dodekahemiikozakron, Mali heksagramski heksekontaeder, Mali heksakronski ikozitetraeder, Mali ikozakronski heksekontaeder, Mali ikozihemidodekaeder, Mali ikozihemidodekakron, Mali ikoziikozidodekaeder, Mali prirezan ikoziikozidodekaeder, Mali retroprirezan ikozikozidodekaeder, Mali rombidodekaeder, Mali rombidodekakron, Mali rombiheksakron, Mali rombikocka, Mali triambski ikozaeder, Mali zapleteni ikozidodekaeder, Mali zvezdni dodekaeder, Mali zvezdni pentakisni dodekaeder, Mali zvezdni prisekan dodekaeder, Matrika vrtenja, Maurerjeva vrtnica, Mediana (geometrija), Meta dvojni girorombiikozidodekaeder, Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Meta dvojno povečan dodekaeder, Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder, Meta dvojno povečana šeststrana prizma, Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Metuljna krivulja (algebrska), Metuljna krivulja (transcendentna), Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder, Ničelna matrika, Nilpotentna matrika, Normalna matrika, O notacija, Obrnjen prirezan dodekadodekaeder, Oktaedrska simetrija, Oktahemioktaeder, Oktonion, Omniprisekanost, Onduloid, Opičje sedlo, Ortodroma, Osemstrana bipiramida, Para dvojni girorombiikozidodekaeder, Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Para dvojno povečan dodekaeder, Para dvojno povečan prisekan dodekaeder, Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Paraboloid, Parametrična enačba, Parcialni odvod, Pentakisni dodekaeder, Petstrana girobikupola, Petstrana girokupolarotunda, Petstrana ortobikupola, Petstrana ortobirotunda, Petstrana ortokupolarotunda, Pi, PlanetMath, Plückerjeva konoida, Pochhammerjev simbol, Podaljšana kvadratna girobikupola, Podaljšana kvadratna kupola, Podaljšana kvadratna piramida, Podaljšana petstrana bipiramida, Podaljšana petstrana girobikupola, Podaljšana petstrana girobirotunda, Podaljšana petstrana girokupolarotunda, Podaljšana petstrana kupola, Podaljšana petstrana ortobirotunda, Podaljšana petstrana ortokupolarotunda, Podaljšana petstrana piramida, Podaljšana petstrana rotunda, Podaljšana tristrana bipiramida, Podaljšana tristrana girobikupola, Podaljšana tristrana kupola, Podaljšana tristrana ortobikupola, Podaljšana tristrana piramida, Podaljšano trikotno tlakovanje, Podgrupa, Polikocka, Polprostor, Povečan dodekaeder, Povečan prisekan dodekaeder, Povečan prisekan tetraeder, Povečan trojno izginjajoč ikozaeder, Povečana šeststrana prizma, Povečana petstrana prizma, Povečana prisekana kocka, Povečana sfenokorona, Povečana tristrana prizma, Prava konoida, Prirezan dodekadodekaeder, Prirezana kvadratna antiprizma, Prirezano šestkotno tlakovanje, Prirezano kvadratno tlakovanje, Prisekan dodekadodekaeder, Prisekano kvadratno tlakovanje, Prisekano trišestkotno tlakovanje, Prisekanost (geometrija), Problem števila zrn na šahovnici, Psevdoskalar, Ptolemajev izrek, Racionalno število, Rang (linearna algebra), Rektifikacija (geometrija), Riemannova ploskev, Rombidodekadodekaeder, Rombiikozaeder, Rombiikozakron, Rombitrišestkotno tlakovanje, Runcinacija, Schläfli-Hessov polihoron, Sestav štirih tetraedrov, Sestav desetih tetraedrov, Sestav dodekaedra in ikozaedra, Sestav malega zvezdnega dodekaedra in velikega dodekaedra, Sestav petih kock, Sestav treh kock, Sestav treh tetraedrov, Sestav velikega ikozaedra in velikega zvezdnega dodekaedra, Seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti, Seznam kompleksnih in algebrskih ploskev, Seznam matematičnih vsebin, Seznam uniformnih tlakovanj, Sfenokorona, Sfenomegakorona, Simediana, Simetrični graf, Sinus versus, Sled matrike, Smaleov paradoks, Srednja ukrivljenost, Srednji šeststrani heksekontaeder, Srednji deltoidni heksekontaeder, Srednji disdiakisni triakontaeder, Srednji ikozakronski heksekontaeder, Srednji izakronski heksekontaeder, Srednji obrnjen petstrani heksekontaeder, Srednji petstrani heksekontaeder, Srednji rombski triakontaeder, Steinerjeva veriga, Studentova t-porazdelitev, Superelipsa, Sylvestrova matrika, Tangentni kot, Tetrahemiheksakron, Thue-Morsejevo zaporedje, Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki, Toeplitzova matrika, Torus, Traktrisa, Transfinitno število, Triakisni ikozaeder, Trišestkotno tlakovanje, Trikotno tlakovanje, Trilistna krivulja, Triperesna deteljica (matematika), Tristrana hebesfenorotunda, Tristrana ortobikupola, Tristrani trapezoeder, Trojni girorombiikozidodekaeder, Trojno izginjajoč ikozaeder, Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Trojno povečan dodekaeder, Trojno povečan prisekan dodekaeder, Trojno povečana šeststrana prizma, Tschirnhausova kubična krivulja, Ulamovo število, Valjasta spirala, Včrtana in pričrtana krožnica trikotnika, Veliki šeststrani heksekontaeder, Veliki deltoidni heksekontaeder, Veliki deltoidni ikozitetraeder, Veliki dirombiikozidodekaeder, Veliki disdiakisni dodekaeder, Veliki disdiakisni triakontaeder, Veliki ditrigonalni dodeciikozidodekaeder, Veliki ditrigonalni dodekakronski heksekontaeder, Veliki ditrigonalni ikozidodekaeder, Veliki dodeciikozaeder, Veliki dodeciikozakron, Veliki dodeciikozidodekaeder, Veliki dodekaeder, Veliki dodekahemidodekaeder, Veliki dodekahemiikozaeder, Veliki dodekahemiikozakron, Veliki dodekakronski heksekontaeder, Veliki heksakronski ikozitetraeder, Veliki ikozaeder, Veliki ikozakronski heksekontaeder, Veliki ikozihemidodekaeder, Veliki ikoziikozidodekaeder, Veliki izakronski heksekontaeder, Veliki obrnjen petstrani heksekontaeder, Veliki obrnjen prirezan ikozidodekaeder, Veliki pentagramski heksekontaeder, Veliki pentakisni dodekaeder, Veliki petstrani heksekontaeder, Veliki prirezan dodeciikozidodekaeder, Veliki retroprirezan ikozidodekaeder, Veliki rombidodekaeder, Veliki rombidodekakron, Veliki rombiheksaeder, Veliki rombiheksakron, Veliki rombski triakontaeder, Veliki triakisni ikozaeder, Veliki triakisni oktaeder, Veliki triambski ikozaeder, Veliki zvezdni dodekaeder, Veliki zvezdni pentakisni dodekaeder, Veliki zvezdni prisekan dodekaeder, Vijačnica, Vrtnica (matematika), Vzporedna krivulja, Whitneyjev dežnik, Znamenite točke trikotnika.