Kazalo
31 odnosi: Algebrska geometrija, Augustin Louis Cauchy, Črna luknja, Darcyjev zakon, Deltoida, Dirichletova funkcija eta, Dvorogeljnik (matematika), Eksponentni integral, Feynmanov diagram, Gravitacijska singularnost, Hipergeometrična funkcija, Konvergenčni polmer, Krivulja fižola, Krožna algebrska krivulja, Laurentova vrsta, Logaritemski integral, Meromorfna funkcija, Metuljna krivulja (algebrska), Nenegativna matrika, Newtonov potencial, Odpravljiva singularnost, Ortogonalni polinomi, Pol (kompleksna analiza), Rimska ploskev, Seznam matematičnih vsebin, Singularnost, Sistem linearnih enačb, Taylorjeva vrsta, Točka (geometrija), Točka obrata, Werner Boy.
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Matematična singularnost in Algebrska geometrija
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Matematična singularnost in Augustin Louis Cauchy
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Matematična singularnost in Črna luknja
Darcyjev zakon
Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).
Poglej Matematična singularnost in Darcyjev zakon
Deltoida
Nastanek deltoide. Deltoida je prikazana z rdečo barvo. Deltoida (tudi Steinerjeva krivulja in trikuspoida) je hipocikloida, ki ima tri vrhove.
Poglej Matematična singularnost in Deltoida
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Matematična singularnost in Dirichletova funkcija eta
Dvorogeljnik (matematika)
Dvorogeljnik Transformirani dvorogeljnik z ''a''.
Poglej Matematična singularnost in Dvorogeljnik (matematika)
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Matematična singularnost in Eksponentni integral
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Matematična singularnost in Feynmanov diagram
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Poglej Matematična singularnost in Gravitacijska singularnost
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Matematična singularnost in Hipergeometrična funkcija
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Matematična singularnost in Konvergenčni polmer
Krivulja fižola
Krivulja fižola (oblika krivulje spominja na fižol). Krivulja fižola je ravninska algebrska krivulja četrte stopnje.
Poglej Matematična singularnost in Krivulja fižola
Krožna algebrska krivulja
Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).
Poglej Matematična singularnost in Krožna algebrska krivulja
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Poglej Matematična singularnost in Laurentova vrsta
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Poglej Matematična singularnost in Logaritemski integral
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Poglej Matematična singularnost in Meromorfna funkcija
Metuljna krivulja (algebrska)
Metuljna krivulja z enačbo x^6 + y^6.
Poglej Matematična singularnost in Metuljna krivulja (algebrska)
Nenegativna matrika
Nenegativna matrika je matrika katere elementi so enaki ali večji od nič: Matrika, ki pa ima vse elemente večje od nič, se imenuje pozitivna matrika.
Poglej Matematična singularnost in Nenegativna matrika
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Poglej Matematična singularnost in Newtonov potencial
Odpravljiva singularnost
Odpravljíva síngularnost (tudi ~ singulárnost) funkcije je v kompleksni analizi točka, kjer funkcija ni določena v smislu singularnosti, vendar lahko funkcijo v njej določimo brez vsakršnih težav.
Poglej Matematična singularnost in Odpravljiva singularnost
Ortogonalni polinomi
Ortogonálni polinómi v matematiki pomenijo neskončno zaporedje realnih ortogonalnih polinomov samo ene spremenljivke p_,\ p_,\ p_,\ \ldots\,.
Poglej Matematična singularnost in Ortogonalni polinomi
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Poglej Matematična singularnost in Pol (kompleksna analiza)
Rimska ploskev
Animacija rimske ploskve (klikni na sliko). Rimska ploskev (tudi Steinerjeva rimska ploskev) je sebe sekajoča preslikava realnega projektivnega prostora v trirazsežni prostor z nenavadno visoko stopnjo simetrije.
Poglej Matematična singularnost in Rimska ploskev
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Matematična singularnost in Seznam matematičnih vsebin
Singularnost
Singularnost ima lahko več pomenov.
Poglej Matematična singularnost in Singularnost
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Poglej Matematična singularnost in Sistem linearnih enačb
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Matematična singularnost in Taylorjeva vrsta
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Matematična singularnost in Točka (geometrija)
Točka obrata
Navadna točka obrata na krivulji ''x''3–''y''2.
Poglej Matematična singularnost in Točka obrata
Werner Boy
Werner Boy, nemški matematik, * 4. maj, 1879, Barmen (danes Wuppertal), Nemško cesarstvo, † 6. september 1914.
Poglej Matematična singularnost in Werner Boy