Kazalo
73 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Algebrska struktura, Antikomutativnost, Aritmetična funkcija, Aritmetika, Število, Štiri štirice, C++, Celo število, Conwayjeva notacija poliedrov, Džu Šidžje, Deljenje, Dinamično programiranje, Določeni integral, Dvočlena operacija, Elementarna funkcija, Enačba, Enočlena operacija, Enotska matrika, Eulerjeva enačba, Evklidski prostor, Fiksna vejica, Friedmanovo število, Grupa, Hiperoperacija, Homogenost (matematika), Inverzni element, Jacobijeva enakost, Jakob Steiner, Kartezični produkt, KenKen, Kolobar (algebra), Kompozitum funkcij, Korenjenje, Legendrova transformacija, Logaritemsko računalo, Matematična struktura, Matematični izraz, Matematika, Mešani produkt, Množenje, Modulo, Monotonost, Naravno število, Nevtralni element, Newtonova metoda, Obrnjeni poljski zapis, Obseg (algebra), Odštevanje, Operacija, ... Razširi indeks (23 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Matematična operacija in Abel-Ruffinijev izrek
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Matematična operacija in Algebrska struktura
Antikomutativnost
Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.
Poglej Matematična operacija in Antikomutativnost
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Matematična operacija in Aritmetična funkcija
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Matematična operacija in Aritmetika
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Matematična operacija in Število
Štiri štirice
Štíri štiríce je matematična igra, ki zahteva sestavljanje izrazov iz štirih štiric.
Poglej Matematična operacija in Štiri štirice
C++
Programski jezik C++ (C plus plus; izgovorjava je splošnonamenski računalniški programski jezik. V C++ so podatkovni tipi statični, zapis kode je prost. C++ omogoča različne programerske pristope in sicer proceduralno, objektno usmerjeno, generično in funkcionalno. Bjarne Stroustrup, tvorec jezika C++ C++ je razvil danski računalnikar Bjarne Stroustrup, v Bellovih laboratorijih.
Poglej Matematična operacija in C++
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Matematična operacija in Celo število
Conwayjeva notacija poliedrov
Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. Oglišča so označena na vseh oblikah s krogci. Conwayjeva notacija poliedrov se uporablja za opis poliedrov na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z različnimi operacijami.
Poglej Matematična operacija in Conwayjeva notacija poliedrov
Džu Šidžje
Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.
Poglej Matematična operacija in Džu Šidžje
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej Matematična operacija in Deljenje
Dinamično programiranje
Iskanje najkraše poti. Odebeljena črta predstavlja najkrajšo pot med dvema vozliščema Dinámično programíranje je prva metoda, ki sistematično pregleduje vse možne poti v reševanju problema in zato tudi pride do optimalne rešitve.
Poglej Matematična operacija in Dinamično programiranje
Določeni integral
Določeni integral je matematična operacija.
Poglej Matematična operacija in Določeni integral
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Matematična operacija in Dvočlena operacija
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Matematična operacija in Elementarna funkcija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Matematična operacija in Enačba
Enočlena operacija
Ênočlena operácija (tudi únarna operacija) je v matematiki enomestna operacija ali preslikava, ki enemu podatku priredi točno določen rezultat.
Poglej Matematična operacija in Enočlena operacija
Enotska matrika
Enotska matrika v linearni algebri pomeni kvadratno matriko, ki je enota za dvočleno aritmetično operacijo množenja matrik, se pravi, da množenje katerekoli matrike A z njo, z leve ali desne, vrne isto matriko A. i-ti stolpec enotske matrike je enotski vektor ei.
Poglej Matematična operacija in Enotska matrika
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Matematična operacija in Eulerjeva enačba
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Matematična operacija in Evklidski prostor
Fiksna vejica
V računalništvu je predstavitev števil v fiksni vejici zapis števila, ki se deli na dva dela.
Poglej Matematična operacija in Fiksna vejica
Friedmanovo število
Friedmanovo število je v matematiki naravno število, ki je v danem številskem sestavu izraženo z vsemi svojimi števkami v poljubnem vrstnem redu v kombinaciji s katerokoli osnovno aritmetično opeacijo (+, -, ×, /) in včasih z eksponentom.
Poglej Matematična operacija in Friedmanovo število
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Matematična operacija in Grupa
Hiperoperacija
V matematiki se s pomočjo hiperoperacije da operirati s števili.
Poglej Matematična operacija in Hiperoperacija
Homogenost (matematika)
Homogénost ima v matematiki več pomenov.
Poglej Matematična operacija in Homogenost (matematika)
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Matematična operacija in Inverzni element
Jacobijeva enakost
Jacobijeva enákost ali ~ identitéta je v matematiki lastnost binarne operacije, ki določa kako se za dano operacijo obnaša vrstni red računanja.
Poglej Matematična operacija in Jacobijeva enakost
Jakob Steiner
Jakob Steiner, švicarski matematik, * 18. marec 1796, Utzenstorf, Švica, † 1. april 1863, Bern, Švica.
Poglej Matematična operacija in Jakob Steiner
Kartezični produkt
Kartézični prodúkt (tudi kartézijski prodúkt ali redkeje prémi prodúkt) je matematična operacija med množicami.
Poglej Matematična operacija in Kartezični produkt
KenKen
Tipičen KenKen problem. Za deljenje je uporabljena poševnica / (včasih ÷) Rešitev problema KenKen™ je matematično-logična igra oz.
Poglej Matematična operacija in KenKen
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Matematična operacija in Kolobar (algebra)
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Poglej Matematična operacija in Kompozitum funkcij
Korenjenje
Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje.(to je na primer koren iz 25 je 625) Korenjenje zapišemo s simbolom \sqrt (beri: N-ti koren iz A).
Poglej Matematična operacija in Korenjenje
Legendrova transformacija
Legendrova transformácija je v matematiki dvočlena involucijska aritmetična operacija, s katero lahko izrazimo funkcijo z drugo množico spremenljivk.
Poglej Matematična operacija in Legendrova transformacija
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Poglej Matematična operacija in Logaritemsko računalo
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Poglej Matematična operacija in Matematična struktura
Matematični izraz
Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.
Poglej Matematična operacija in Matematični izraz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Matematična operacija in Matematika
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Poglej Matematična operacija in Mešani produkt
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Matematična operacija in Množenje
Modulo
Modulo je v računalništvu in matematiki operacija, ki izračuna ostanek pri celoštevilskem deljenju dveh števil.
Poglej Matematična operacija in Modulo
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Poglej Matematična operacija in Monotonost
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Matematična operacija in Naravno število
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej Matematična operacija in Nevtralni element
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Matematična operacija in Newtonova metoda
Obrnjeni poljski zapis
Obŕnjeni póljski zapís (tudi pripónski ~ ali póstfiksni ~; pogosta je tudi angleška tričrkovna kratica RPN) je zapis aritmetičnih izrazov, izpeljan iz poljskega zapisa, ki ga je leta 1920 predlagal poljski filozof in matematik Jan Łukasiewicz.
Poglej Matematična operacija in Obrnjeni poljski zapis
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Matematična operacija in Obseg (algebra)
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Matematična operacija in Odštevanje
Operacija
Operácija ima več pomenov.
Poglej Matematična operacija in Operacija
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Matematična operacija in Operator (matematika)
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Matematična operacija in Osnovni izrek aritmetike
Osrednji računalnik
Honeywell-Bull DPS 7 Osrednji računalnik (znan tudi kot glavni ~ ali centralni ~ ali pod angleško tujko mainframe) je velik računalnik, ki se ga običajno uporablja za komercialno obdelavo podatkov in druge obsežne operacije.
Poglej Matematična operacija in Osrednji računalnik
Podvojitev kocke
Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.
Poglej Matematična operacija in Podvojitev kocke
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Poglej Matematična operacija in Polgrupa
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Matematična operacija in Potenciranje
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Matematična operacija in Preslikava
Python (programski jezik)
Python je interpretni visokoravni večnamenski programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990.
Poglej Matematična operacija in Python (programski jezik)
RC5
RC5 je šifrirni algoritem, ki ga je profesor Ronald Rivest razvil leta 1994.
Poglej Matematična operacija in RC5
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Matematična operacija in Realno število
Regularni izraz
Regularni izraz (pogosto okrajšan v regex ali regexp), včasih tudi racionalni izraz (rational expression) je niz znakov, ki definira splošen iskalni vzorec v algoritmu za iskanje ali validiranje nizov.
Poglej Matematična operacija in Regularni izraz
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Matematična operacija in Seštevanje
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Matematična operacija in Seznam matematičnih vsebin
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Matematična operacija in Simetrija
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Matematična operacija in Skalarni produkt
Tabela integralov
Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem računu.
Poglej Matematična operacija in Tabela integralov
Teorija obsegov
Teorija obsegov je veja matematike, ki raziskuje značilnosti obsegov.
Poglej Matematična operacija in Teorija obsegov
Tipkovnica
Razpored tipk na angleški tipkovnici za PC. Tipkóvnica je električno-mehanska naprava ter najbolj razširjena vhodna naprava (nekatere specifične tipkovnice so lahko obenem tudi izhodna), pri kateri tipke delujejo kot stikala.
Poglej Matematična operacija in Tipkovnica
Vodilna ničla
Vodílna níčla je vsaka števka 0, ki je v pozicijskem zapisu pred nizom števila.
Poglej Matematična operacija in Vodilna ničla
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Matematična operacija in Vrsta (matematika)
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Matematična operacija in Vsota
Zgodovina računalništva
Kot najzgodnejši računalnik je težko določiti neko napravo, delno zaradi različnih interpretacij pojma »računalnik« skozi čas.
Poglej Matematična operacija in Zgodovina računalništva
Zunanji produkt
Zunánji prodúkt (tudi vnánji prodúkt) je v linearni algebri računska operacija z vektorji.
Poglej Matematična operacija in Zunanji produkt
Prav tako znan kot Aritmetična operacija, Računska operacija.