Kazalo
99 odnosi: Abelova nagrada, Aditivna konstanta, Adrien-Marie Legendre, Aleksander Jakovljevič Hinčin, Algebra, Analitična teorija števil, Analiza, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Arhimed, Arhimedov aksiom, Aritmetika, Atle Selberg, Augustin Louis Cauchy, Čista matematika, Baselski problem, Bernard Bolzano, Bonaventura Francesco Cavalieri, Boris Abramovič Kušner, Cauchy–Schwarzova neenakost, Charles Louis Fefferman, Diskretna matematika, Divergentna vrsta, Dušan Repovš (matematik), Enačba, Euler-Mascheronijeva konstanta, Evklidska geometrija, Ferdinand von Lindemann, Franc Hočevar, Friedrich Wilhelm Bessel, Funkcijska enačba, Gabrijel Tomšič, Geometrija, Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, Godfrey Harold Hardy, Graf funkcije, Grupa, Guillaume de l'Hôpital, Hermann Minkowski, Hermann Weyl, Hugo Dyonizy Steinhaus, Infinitezimalni račun, Integral, Ivan Vidav, Izrail Moisejevič Gelfand, Izrek o povprečni vrednosti, Jacopo Riccati, Jean Bourgain, Jean Gaston Darboux, Jean-Pierre Serre, Jesse Douglas, ... Razširi indeks (49 več) »
Abelova nagrada
Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.
Poglej Matematična analiza in Abelova nagrada
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Matematična analiza in Aditivna konstanta
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Matematična analiza in Adrien-Marie Legendre
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Matematična analiza in Aleksander Jakovljevič Hinčin
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Matematična analiza in Algebra
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Matematična analiza in Analitična teorija števil
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Matematična analiza in Analiza
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Matematična analiza in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Matematična analiza in Arhimed
Arhimedov aksiom
Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x.
Poglej Matematična analiza in Arhimedov aksiom
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Matematična analiza in Aritmetika
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Matematična analiza in Atle Selberg
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Matematična analiza in Augustin Louis Cauchy
Čista matematika
teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.
Poglej Matematična analiza in Čista matematika
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Poglej Matematična analiza in Baselski problem
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Poglej Matematična analiza in Bernard Bolzano
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Poglej Matematična analiza in Bonaventura Francesco Cavalieri
Boris Abramovič Kušner
Boris Abramovič Kušner, rusko-ameriški, matematik, pesnik in esejist, * 10. december 1941, Krasnouralsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 7. maj 2019, Pittsburgh, ZDA.
Poglej Matematična analiza in Boris Abramovič Kušner
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Poglej Matematična analiza in Cauchy–Schwarzova neenakost
Charles Louis Fefferman
Charles Louis Fefferman, ameriški matematik, * 18. april 1949.
Poglej Matematična analiza in Charles Louis Fefferman
Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.
Poglej Matematična analiza in Diskretna matematika
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Matematična analiza in Divergentna vrsta
Dušan Repovš (matematik)
Dušan D. Repovš, slovenski matematik, * 30. november 1954, Ljubljana.
Poglej Matematična analiza in Dušan Repovš (matematik)
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Matematična analiza in Enačba
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Matematična analiza in Euler-Mascheronijeva konstanta
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Matematična analiza in Evklidska geometrija
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Poglej Matematična analiza in Ferdinand von Lindemann
Franc Hočevar
Franc Jože Hočevar, slovenski matematik, fizik in pisec matematičnih knjig, * 10. oktober 1853, Metlika, † 19. junij 1919, Gradec.
Poglej Matematična analiza in Franc Hočevar
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Matematična analiza in Friedrich Wilhelm Bessel
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Matematična analiza in Funkcijska enačba
Gabrijel Tomšič
Gabrijel Tomšič, slovenski matematik, * 1. januar 1937, Ljubljana, † 2016.
Poglej Matematična analiza in Gabrijel Tomšič
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Matematična analiza in Geometrija
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, italijanski matematik, * 6. december 1682, Sinigaglia, Marke, Italija, † 26. september 1766.
Poglej Matematična analiza in Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Matematična analiza in Godfrey Harold Hardy
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Matematična analiza in Graf funkcije
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Matematična analiza in Grupa
Guillaume de l'Hôpital
Guillaume François Antoine, markiz de l'Hôpital, francoski plemič in matematik, * 1661, Pariz, Francija, † 2. februar 1704, Pariz.
Poglej Matematična analiza in Guillaume de l'Hôpital
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Matematična analiza in Hermann Minkowski
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Matematična analiza in Hermann Weyl
Hugo Dyonizy Steinhaus
Hugo Dyonizy Steinhaus, poljski matematik, * 14. januar 1887, Jaslo, Galicija, Poljska, † 25. februar 1972, Wrocław, Poljska.
Poglej Matematična analiza in Hugo Dyonizy Steinhaus
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Matematična analiza in Infinitezimalni račun
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Matematična analiza in Integral
Ivan Vidav
Ivan Vidav, slovenski matematik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in avtor učbenikov, član SAZU, * 17. januar 1918, Opčine pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija), † 6. oktober 2015.
Poglej Matematična analiza in Ivan Vidav
Izrail Moisejevič Gelfand
Izrail Moisejevič Gelfand, rusko-ameriški matematik, biolog, fiziolog in biokemik, * 2. september (20. avgust, ruski koledar) 1913, Okni, Tiraspolsko okrožje, Hersonska gubernija, Ruski imperij (danes Krasni Okni, Ukrajina), † 5. oktober 2009, Highland Park, New Jersey, ZDA.
Poglej Matematična analiza in Izrail Moisejevič Gelfand
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''.
Poglej Matematična analiza in Izrek o povprečni vrednosti
Jacopo Riccati
Jacopo Francesco Riccati, italijanski matematik in pravnik, * 28. maj 1676, Benetke, Beneška republika (sedaj Italija), 15. april 1754, Treviso, Beneška republika (sedaj Italija).
Poglej Matematična analiza in Jacopo Riccati
Jean Bourgain
Jean Bourgain, belgijski matematik, * 28. februar 1954, Ostende, Belgija, † 22. december 2018, Bonheiden, Belgija.
Poglej Matematična analiza in Jean Bourgain
Jean Gaston Darboux
Jean-Gaston Darboux, francoski matematik, * 14. avgust 1842, Nîmes, Francija, † 23. februar 1917, Pariz, Francija.
Poglej Matematična analiza in Jean Gaston Darboux
Jean-Pierre Serre
Jean-Pierre Serre, francoski matematik, * 15. september 1926, Bages pri Narbonneu, Pyrénées-Orientales, Francija.
Poglej Matematična analiza in Jean-Pierre Serre
Jesse Douglas
Jesse Douglas, ameriški matematik, * 3. julij 1897, New York, New York, ZDA, † 7. september 1965, New York.
Poglej Matematična analiza in Jesse Douglas
Jože Grasselli
Jože (Josip) Grasseli, slovenski matematik, * 24. november 1924, Jakob pri Šentjurju, † 16. januar 2016.
Poglej Matematična analiza in Jože Grasselli
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Matematična analiza in Johann Bernoulli I.
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej Matematična analiza in Joseph Liouville
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Poglej Matematična analiza in Joseph Louis François Bertrand
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Matematična analiza in Joseph-Louis de Lagrange
Josip Globevnik
Josip Globevnik, slovenski matematik, * 6. december 1945, Ljubljana.
Poglej Matematična analiza in Josip Globevnik
Jovan Karamata
Jovan Karamata (srbsko Јован Карамата), srbski matematik, * 1. februar 1902, Zagreb, † 14. avgust 1967, Ženeva, Švica.
Poglej Matematična analiza in Jovan Karamata
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Matematična analiza in Karl Weierstrass
L'Hôpitalovo pravilo
L'Hôpitalovo pravilo (tudi l'Hospitalovo pravilo) je v matematični analizi pravilo za računanje limit funkcij z nedoločenimi izrazi s pomočjo odvodov.
Poglej Matematična analiza in L'Hôpitalovo pravilo
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Matematična analiza in Leonhard Euler
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Poglej Matematična analiza in Leopold Kronecker
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Matematična analiza in Liejeva grupa
Matej Brešar
Matej Brešar, slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.
Poglej Matematična analiza in Matej Brešar
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Matematična analiza in Matematična konstanta
Matematična statistika
Matematična statistika je uporaba teorije verjetnosti na področju statistike, v nasprotju z metodami zbiranja statističnih podatkov.
Poglej Matematična analiza in Matematična statistika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Matematična analiza in Matematika
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Matematična analiza in Mera (matematika)
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Matematična analiza in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihajlo Kravčuk
Mihajlo Pilipovič Kravčuk, ukrajinski matematik, 27. september 1892, Čovnici, Ruski imperij (sedaj Volinska oblast, Ukrajina), † 9. marec 1942, Kolima, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Matematična analiza in Mihajlo Kravčuk
Milutin Dostanić
Milutin R. Dostanič, srbski matematik, † 3. februar 1958, Turica pri Guči, FLRJ (sedaj Srbija), * 14. januar 2014, Beograd, Srbija.
Poglej Matematična analiza in Milutin Dostanić
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Matematična analiza in Mnogoterost
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Matematična analiza in Newtonovi zakoni gibanja
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Matematična analiza in Niels Henrik Abel
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Matematična analiza in Operator (matematika)
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Matematična analiza in Pafnuti Lvovič Čebišov
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Matematična analiza in Paul Erdős
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Matematična analiza in Pi
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Matematična analiza in Pierre de Fermat
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
Poglej Matematična analiza in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Poglej Matematična analiza in Pol (kompleksna analiza)
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Matematična analiza in Potenčna vrsta
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Matematična analiza in Praštevilski izrek
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Matematična analiza in Primitivna funkcija
Projekt Eden
Projekt Eden je obiskovalna atrakcija v mestu Cornwall v Veliki Britaniji.
Poglej Matematična analiza in Projekt Eden
Rajko Jamnik
Rajko Jamnik, slovenski matematik, * 17. avgust 1924, Podreča, Sorško polje, † 23. september 1983, Kepa.
Poglej Matematična analiza in Rajko Jamnik
Reuben Louis Goodstein
Reuben Louis Goodstein, angleški matematik in filozof, * 15. december 1912, London, Anglija, † 8. marec 1985, Leicester, Anglija.
Poglej Matematična analiza in Reuben Louis Goodstein
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Matematična analiza in Seznam akademskih disciplin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Matematična analiza in Seznam matematičnih vsebin
Sibe Mardešić
Sibe Mardešić, hrvaški matematik, pedagog in akademik, * 20. junij 1927, † 18. junij 2016.
Poglej Matematična analiza in Sibe Mardešić
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Matematična analiza in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Specialna funkcija
Speciálna fúnkcija je v matematiki posebna funkcija z bolj ali manj ustaljenim imenom in zapisom zaradi svoje pomembnosti v matematični analizi, funkcionalni analizi, fiziki ali na drugih področjih.
Poglej Matematična analiza in Specialna funkcija
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Matematična analiza in Teorija grup
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Matematična analiza in Teorija množic
Theodore von Kármán
Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.
Poglej Matematična analiza in Theodore von Kármán
Thomas Joannes Stieltjes
Thomas Joannes »Jean, Jan« Stieltjes, nizozemski matematik, * 29. december 1856, Zwolle, Nizozemska, † 31. december 1894, Toulouse, Francija.
Poglej Matematična analiza in Thomas Joannes Stieltjes
Utežna funkcija
Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.
Poglej Matematična analiza in Utežna funkcija
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Matematična analiza in Variacijski račun
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Matematična analiza in Vrsta (matematika)
Zoisova nagrada
Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.
Poglej Matematična analiza in Zoisova nagrada