OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 456 odnosi: Abell 1689, Absolutni izsev, Absorbirana doza, Absorpcijski zakon, Adiabatna sprememba, Akcija (fizika), Altair, Andromedina galaksija, Antidelec, Antikvark, Antimaterija, Antocian, Antoine Lavoisier, Arhimed, Arhimedova točka, Arthur Bruce McDonald, Arthur Stanley Eddington, Asteroidna luna, Astrodinamika, Astronavtika, Astronomija, Astronomska enota, Atmosfera nebesnega telesa, Atom vodika, Atomska teža, Atomske enote, Atomsko jedro, August Ferdinand Möbius, Avtodinamika, Šibka jedrska sila, Športno treniranje, Žarek gama, Železova litina, Žiroskopska vadbena priprava, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Četverec gibalne količine, Črna luknja, Črna pritlikavka, Čuširo Hajaši, Barnardova zvezda, Bela luknja, Bertil Lindblad, Bes (rimski kovanec), Bozoni W in Z, Brezrazsežna količina, Buckinghamov izrek π, Carl Friedrich Gauss, Cent (masa), Centripetalna sila, Charles Thomas Bolton, ... Razširi indeks (406 več) » « Shrink indeks

Abell 1689

Abell 1689 je jata galaksij v ozvezdju Device.

Poglej Masa in Abell 1689

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Masa in Absolutni izsev

Absorbirana doza

Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.

Poglej Masa in Absorbirana doza

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Poglej Masa in Absorpcijski zakon

Adiabatna sprememba

Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.

Poglej Masa in Adiabatna sprememba

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Masa in Akcija (fizika)

Altair

Altair (α Orla (latinizirano v Alfa Orla, okrajšano Alfa Aql, α Aql), je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla in dvanajsta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Trenutno je v G-oblaku—blizu medzvezdnega oblaka, skupka plina in prahu. Altair je zvezda tipa A glavne veje z navidezno magnitudo 0,77 in je eno izmed oglišč asterizma Poletni trikotnik (ostali dve oglišči predstavljata Deneb in Vega)., entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling.

Poglej Masa in Altair

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Poglej Masa in Andromedina galaksija

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Poglej Masa in Antidelec

Antikvark

Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.

Poglej Masa in Antikvark

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Poglej Masa in Antimaterija

Antocian

Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.

Poglej Masa in Antocian

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Poglej Masa in Antoine Lavoisier

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Masa in Arhimed

Arhimedova točka

Arhimedova tóčka (ali punctum Archimedis) pomeni domnevno izhodiščno točko, s katere lahko opazovalec objektivno in v celoti zazna predmet opazovanja.

Poglej Masa in Arhimedova točka

Arthur Bruce McDonald

Arthur Bruce »Art« McDonald, OC, OOnt, FRS, FRSC, kanadski astrofizik, * 29. avgust 1943, Sydney, Nova Škotska, Kanada.

Poglej Masa in Arthur Bruce McDonald

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Masa in Arthur Stanley Eddington

Asteroidna luna

243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.

Poglej Masa in Asteroidna luna

Astrodinamika

Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.

Poglej Masa in Astrodinamika

Astronavtika

Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.

Poglej Masa in Astronavtika

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Masa in Astronomija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Masa in Astronomska enota

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Masa in Atmosfera nebesnega telesa

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Poglej Masa in Atom vodika

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Poglej Masa in Atomska teža

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Poglej Masa in Atomske enote

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Masa in Atomsko jedro

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Masa in August Ferdinand Möbius

Avtodinamika

Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.

Poglej Masa in Avtodinamika

Šibka jedrska sila

Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Masa in Šibka jedrska sila

Športno treniranje

Športno treniranje (tudi športna vadba) je po znanstvenih, zlasti pedagoških načelih zgrajen proces športnega izpopolnjevanja, ki z načrtnim in sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini.

Poglej Masa in Športno treniranje

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Poglej Masa in Žarek gama

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Poglej Masa in Železova litina

Žiroskopska vadbena priprava

Priprava Powerball Neon Green Pro Žiroskopska vadbena priprava je pripomoček za vadbo zapestja kot del fizičnega zdravljenja, ali za pridobivanje moči v rokah in prstih.

Poglej Masa in Žiroskopska vadbena priprava

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Masa in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Četverec gibalne količine

Četvêrec gibálne kolíčine (oznaka Pμ) je v posebni teoriji relativnosti razširitev pojma gibalne količine, poznanega iz klasične mehanike.

Poglej Masa in Četverec gibalne količine

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Masa in Črna luknja

Črna pritlikavka

Čŕna pritlíkavka je ugasel preostanek zvezde, ki je po velikosti podobna Soncu.

Poglej Masa in Črna pritlikavka

Čuširo Hajaši

Čuširo Hajaši (Hayashi Chūshirō), japonski astrofizik, * 25. julij 1920, Kjoto, Japonska, † 28. februar 2010, Kjoto.

Poglej Masa in Čuširo Hajaši

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Poglej Masa in Barnardova zvezda

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Masa in Bela luknja

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Poglej Masa in Bertil Lindblad

Bes (rimski kovanec)

Bes je bil bronast kovanec Rimske republike, ki so ga skupaj s tudi zelo redkim dodransom kovali samo v času senatorja Gaja Kasija Longina leta 126 pr.

Poglej Masa in Bes (rimski kovanec)

Bozoni W in Z

Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.

Poglej Masa in Bozoni W in Z

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Masa in Brezrazsežna količina

Buckinghamov izrek π

Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.

Poglej Masa in Buckinghamov izrek π

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Masa in Carl Friedrich Gauss

Cent (masa)

Cênt je merska enota za maso, ki je enaka 100 kilogramom.

Poglej Masa in Cent (masa)

Centripetalna sila

Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.

Poglej Masa in Centripetalna sila

Charles Thomas Bolton

Charles Thomas »Tom« Bolton, ameriški astronom, * 18. april 1943, Camp Forrest pri Tullahomi, Tennessee, ZDA.

Poglej Masa in Charles Thomas Bolton

Charles William Misner

Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.

Poglej Masa in Charles William Misner

Chassigny (meteorit)

Meteorit Chassigny je bil prvi meteorit za katerega so že v začetku 80-tih let dvajsetega stoletja trdili, da izvira z Marsa.

Poglej Masa in Chassigny (meteorit)

Clément Ader

Clément Ader, francoski izumitelj in letalski pionir, * 2. april 1841, Muret, Francija, † 5. marec 1925, Toulouse, Francija.

Poglej Masa in Clément Ader

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Poglej Masa in Coriolisova sila

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Masa in Coulombov zakon

CZ-100

CZ-100 je polavtomatska pištola češkega koncerna Česká Zbrojovka.

Poglej Masa in CZ-100

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Poglej Masa in D'Alembertovo načelo

Daltonov zakon

Dáltonov zákon pove, da je skupni tlak mešanice razredčenih plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T enak vsoti delnih tlakov: Pri tem je pi delni tlak posameznega plina, p pa tlak mešanice plinov.

Poglej Masa in Daltonov zakon

Džajant Višnu Narlikar

Džajant Višnu Narlikar (maratsko प्रा. जयंत विष्णू नारळीकर), indijski astrofizik, kozmolog in pisatelj, * 19. julij 1938, Kolhapur, Indija.

Poglej Masa in Džajant Višnu Narlikar

Džul na kilogramkelvin

Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.

Poglej Masa in Džul na kilogramkelvin

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Poglej Masa in Delni tlak

Delta v

Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.

Poglej Masa in Delta v

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Masa in Diamant

Dilaton

Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.

Poglej Masa in Dilaton

Dina

Dína (oznaka dyn) je fizikalna enota za silo v sistemu cgs, enaka 10-5 N. Sila 1 dyn je potrebna, da masi 1 g podelimo pospešek 1 cm/s².

Poglej Masa in Dina

Dinamični biljard

Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.

Poglej Masa in Dinamični biljard

Dinamit

Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.

Poglej Masa in Dinamit

Diona (luna)

Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.

Poglej Masa in Diona (luna)

Dirham

Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.

Poglej Masa in Dirham

Dozimetrija

Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.

Poglej Masa in Dozimetrija

DUT1

prestopne sekunde. DUT1 (tudi DUT) je razlika med univerzalnim časom (UT1), ki je določen z vrtenjem Zemlje in koordiniranim univerzalnim časom (UTC), ki je določen z množico ur.

Poglej Masa in DUT1

Dvojni četverec

Uwe Mund (tretji) in Karl-Heinz Bußert (zadnji) Dvojni četverec je tip čolna in veslaška disciplina pri športnem veslanju.

Poglej Masa in Dvojni četverec

Dvojni dvojec

Nemški dvojni dvojec Uwe Heppner (levo) in Thomas Lange leta 1985 Dvojni dvojec je tip čolna in veslaška disciplina pri športnem veslanju.

Poglej Masa in Dvojni dvojec

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.

Poglej Masa in E = mc²

Einsteinov obroč

Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.

Poglej Masa in Einsteinov obroč

Ekstenzivna količina

Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.

Poglej Masa in Ekstenzivna količina

Elektrošibka interakcija

Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.

Poglej Masa in Elektrošibka interakcija

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Poglej Masa in Elektromagnetna interakcija

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Masa in Elektron

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Poglej Masa in Elektronski magnetni moment

Elektronski snop

Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi  katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.

Poglej Masa in Elektronski snop

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej Masa in Elektronvolt

Enačba Ciolkovskega

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.

Poglej Masa in Enačba Ciolkovskega

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Masa in Energija

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Poglej Masa in Enkelad

Enojec

Thomasa Eakinsa. Enojec je naziv za čoln, namenjen tekmovalnemu veslanju in naziv discipline, v kateri taki čolni tekmujejo.

Poglej Masa in Enojec

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Poglej Masa in Enota atomske mase

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Poglej Masa in Enrico Fermi

ER = EPR

ER.

Poglej Masa in ER = EPR

Ernst Julius Öpik

Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.

Poglej Masa in Ernst Julius Öpik

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Masa in Eter (fizika)

Ettore Majorana

Ettore Majorana, italijanski fizik, * 5. avgust 1906, Catania, Sicilija, Italija, † 27. marec 1938 (domnevno).

Poglej Masa in Ettore Majorana

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Poglej Masa in Evropa (luna)

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Poglej Masa in Faradayev pojav

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Poglej Masa in Filadelfijski poskus

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Masa in Fizika

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Masa in Fizika osnovnih delcev

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Masa in Fizikalna količina

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Poglej Masa in Flogistonska teorija

Fosfolipidna dvojna plast

Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.

Poglej Masa in Fosfolipidna dvojna plast

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Poglej Masa in Foucaultovo nihalo

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Poglej Masa in Fridmanovi enačbi

Friedrich Hasenöhrl

Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Masa in Friedrich Hasenöhrl

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Masa in Friedrich Wilhelm Bessel

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Masa in Fritz Zwicky

Funt

Funt je lahko.

Poglej Masa in Funt

Funt (mera)

Fúnt (angleško pound; kratica lb) je merska enota za maso, ki se uporablja v anglosaškem oziroma v imperialnem sistemu enot.

Poglej Masa in Funt (mera)

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Masa in Galaksija

Galaksija v Trikotniku

Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.

Poglej Masa in Galaksija v Trikotniku

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Masa in Ganimed (luna)

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.

Poglej Masa in Gaussov gravitacijski zakon

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Poglej Masa in Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Poglej Masa in Gaussovo leto

Generalna konferenca za uteži in mere

Generalna konferenca za uteži in mere (kratica CGPM) je najstarejša od treh mednarodnih organizacij, ustanovljenih po določilih metrske konvencije, ki zastopa interese članic pri vzpostavljanju merskih standardov.

Poglej Masa in Generalna konferenca za uteži in mere

George David Birkhoff

George David Birkhoff, ameriški matematik, * 21. marec 1884, Overisel, Michigan, ZDA, † 12. november 1944, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Masa in George David Birkhoff

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Poglej Masa in George Lake

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Masa in Gerard Peter Kuiper

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Poglej Masa in Gibalna količina

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Masa in Gibanje

Gliese 876 d

Gliese 876 d je zunajosončni planet, ki se nahaja v ozvezdju Vodnar in je približno 15 svetlobnih let oddaljen od Zemlje.

Poglej Masa in Gliese 876 d

Gluon

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.

Poglej Masa in Gluon

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Masa in Gostota

Gostota sile

Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.

Poglej Masa in Gostota sile

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Masa in Gostota zraka

Grafen

satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.

Poglej Masa in Grafen

Gram

Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.

Poglej Masa in Gram

Gran

Gran je merska enota za maso, ki se uporablja pri določanju teže krogle pri nabojih.

Poglej Masa in Gran

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Masa in Gravitacijska fizika

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Masa in Gravitacijska konstanta

Gravitacijska leča

Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).

Poglej Masa in Gravitacijska leča

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Poglej Masa in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Masa in Gravitacijsko polje

Gravitino

Gravitíno (ozanaka \tilde G \) je superpartner domnevnega delca gravitona (tenzorski bozon s spinom 2).

Poglej Masa in Gravitino

Halo (optika)

Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.

Poglej Masa in Halo (optika)

Hawker Typhoon

Hawker Typhoon je bilo britansko lovsko letalo druge svetovne vojne.

Poglej Masa in Hawker Typhoon

Hawkingovo sevanje

Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.

Poglej Masa in Hawkingovo sevanje

Heber Doust Curtis

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Poglej Masa in Heber Doust Curtis

Heckler & Koch P7

Heckler & Koch P7 (krajše HK P7) je polavtomatska pištola nemškega koncerna Heckler & Koch GmbH.

Poglej Masa in Heckler & Koch P7

Heinkel He 219 Uhu

Heinkel He 219 A-7/R1 FuG 220 Lichtenstein SN 2 Heinkel He 219 »Uhu« (nemško Uharica) je bilo nočno lovsko letalo nemškega vojnega letalstva, ki je služil v zadnjem delu 2. svetovne vojne.

Poglej Masa in Heinkel He 219 Uhu

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Masa in Helij

Henry (enota)

Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.

Poglej Masa in Henry (enota)

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Masa in Henry Cavendish

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Masa in Henry Norris Russell

Henschel Hs 117

Hs 117 ''Schmetterling'' v muzeju Henschel Hs 117 Schmetterling (nemško Metulj) je bila nemška vodena raketa vrste zemlja-zrak druge svetovne vojne.

Poglej Masa in Henschel Hs 117

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Poglej Masa in Hertzsprung-Russllov diagram

Hidra (luna)

Hidra je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.

Poglej Masa in Hidra (luna)

Hidrostatični paradoks

Hidrostatični paradoks Hídrostátični paradóks (tudi Arhimedov paradóks, Stevinov paradóks ali Pascalov paradóks) je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine (globine z\!\), ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže, oziroma mase: kjer je.

Poglej Masa in Hidrostatični paradoks

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Poglej Masa in Higgsov bozon

Higgsovo polje

Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.

Poglej Masa in Higgsovo polje

Hisaši Kimura

Hisaši Kimura (japonsko 木村栄), japonski astronom in geodet, * 4. oktober 1870, Kanazava, Japonska, † 26. september 1943.

Poglej Masa in Hisaši Kimura

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Poglej Masa in Hitrost gravitacije

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Poglej Masa in Hodograf

Hubblova razvrstitev galaksij

Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.

Poglej Masa in Hubblova razvrstitev galaksij

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Poglej Masa in Inercialni opazovalni sistem

Intenzivna količina

Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.

Poglej Masa in Intenzivna količina

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Poglej Masa in Ionizacijska energija

Ionski pogon

Preskus ionskega pogona Ionski pogon je vrsta pogona za vesoljska plovila.

Poglej Masa in Ionski pogon

Izobarna sprememba

Izobárna spremémba (tudi izobárna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se tlak ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in temperatura.

Poglej Masa in Izobarna sprememba

Izohorna sprememba

Izohórna spremémba (tudi izohórna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se prostornina ne spreminja, spreminjata pa se tlak in temperatura.

Poglej Masa in Izohorna sprememba

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Masa in Izparilna toplota

Izrek o vrtilni količini

Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.

Poglej Masa in Izrek o vrtilni količini

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Poglej Masa in Izsev

James Walter Christy

James Walter Christy, ameriški astronom, * 15.

Poglej Masa in James Walter Christy

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Poglej Masa in Jean Buridan

Jedrska energija

vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.

Poglej Masa in Jedrska energija

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Masa in Jeklo

Jodovo število

Jodovo število je kemijska mera, s katero izražamo maso joda v gramih, ki se veže s 100 g kemične snovi.

Poglej Masa in Jodovo število

Johan Oskar Backlund

Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Masa in Johan Oskar Backlund

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Poglej Masa in Johann Franz Encke

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Poglej Masa in John Harrison

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Poglej Masa in John Michell

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Poglej Masa in John Stewart Bell

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Poglej Masa in Julius Robert von Mayer

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Poglej Masa in Jupitrovi naravni sateliti

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Masa in Jurij Vega

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Masa in Justus von Liebig

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Poglej Masa in Kalisto (luna)

Kantilever krilo

Junkers J 1, prvo letalo s kantilever krilom (leta 1915) Kantilever krilo je izvedba letalskega krila, ki je podprto samo na enem koncu.

Poglej Masa in Kantilever krilo

Karakteristična energija

Karakterístična energíja (označba C_\!\) je v astrodinamiki mera presežka specifične energije nad zahtevano za pobeg z masivnega telesa.

Poglej Masa in Karakteristična energija

Karat

Karat je enota, ki se uporablja na več načinov.

Poglej Masa in Karat

Katerjevo nihalo

Katerjevo nihálo je obrnljivo nihalo, ki ga je skonstruiral in izdelal angleški fizik in stotnik Henry Kater leta 1817 za točno merjenje težnega pospeška.

Poglej Masa in Katerjevo nihalo

Kemična sprememba

Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.

Poglej Masa in Kemična sprememba

Kemijski zakon

Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.

Poglej Masa in Kemijski zakon

Kepler-11

Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.

Poglej Masa in Kepler-11

KIC 8462852

KIC 8462852.

Poglej Masa in KIC 8462852

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Masa in Kilogram

Kilopond

Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.

Poglej Masa in Kilopond

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Poglej Masa in Kinetična energija

Kinetični penetrator

Moderna zasnova protitankovskega kinetičnega penetratorja. Poseben nastavek na srednjem delu služi kot vodilo, ki ob izstopu iz cevi odpade. Kinetični penetrator je vrsta izstrelka, ki ne vsebuje eksploziva, temveč njegov rušilni učinek izhaja iz kinetične energije samega izstrelka.

Poglej Masa in Kinetični penetrator

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Masa in Klasična mehanika

Klasični polmer elektrona

Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.

Poglej Masa in Klasični polmer elektrona

Koideova enačba

Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.

Poglej Masa in Koideova enačba

Količina

Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.

Poglej Masa in Količina

Koligativne lastnosti raztopin

Koligativne lastnosti raztopin so tiste lastnosti raztopin, ki so odvisne samo od razmerja števila delcev topljenca in topila in neodvisne od vrste prisotnih delcev.

Poglej Masa in Koligativne lastnosti raztopin

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Poglej Masa in Koncentracija

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Masa in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Kontinuitetna enačba

Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.

Poglej Masa in Kontinuitetna enačba

Koordinatni čas

Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.

Poglej Masa in Koordinatni čas

Kovinski meteorit

Kovinski meteorit Kovinski meteorit ali železov meteorit je meteorit, ki je v glavnem sestavljen iz zlitine železa in niklja.

Poglej Masa in Kovinski meteorit

Kritična masa

volframovega karbida. Da bi izmerili sevanje pri superkritičnosti, nastali po dodaji kvadra, so rekonstruirali nesrečo iz leta 1945. Kritična masa je količina radioaktivnega materiala, ki je potrebna za samoohranitveno verižno jedrsko reakcijo.

Poglej Masa in Kritična masa

Krožna sprememba

Krožna termodinamična sprememba (tudi termodinamični cikel ali proces) je sprememba stanja sistema, pri kateri se sistem vrne v prvotno (začetno) stanje.

Poglej Masa in Krožna sprememba

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Poglej Masa in Kvantna gravitacija

Kvark b

Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Poglej Masa in Kvark b

Kvark c

Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Poglej Masa in Kvark c

Kvark d

Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Masa in Kvark d

Kvark s

Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).

Poglej Masa in Kvark s

Kvark t

Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).

Poglej Masa in Kvark t

Kvark u

Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Masa in Kvark u

Kvaziimpuls

Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži.

Poglej Masa in Kvaziimpuls

Kvintal

Kvintal ima več pomenov, a vsa so vezana na merjenje mase.

Poglej Masa in Kvintal

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Masa in Lagrangeeva točka

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Poglej Masa in Lepton

Lepton tau

Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).

Poglej Masa in Lepton tau

Letalski motor

KM) pri 2450 vrtljajih na minuto, vgrajen v letalo Fairchild PT-19 DH.89 Dragon Rapide UL260i z močjo 71 kW (95 KM) pri 3300 vrt./min Kanadskem letalskem muzeju VL ZDA Armstrong Siddeley Jaguar IV iz leta 1924 z močjo 261 kW (350 KM), nameščen na letalu Hawker Danecock industrijski muzej, Chemnitz Letálski motór je vrsta batnega in krožnega motorja z notranjim zgorevanjem, ki se uporablja pri letalih.

Poglej Masa in Letalski motor

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Masa in Leto

Liter

Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.

Poglej Masa in Liter

Lockheed F-117

Lockheed F-117 je prvo in tudi najbolj znano letalo z zmanjšano radarsko opaznostjo (stealth) na svetu.

Poglej Masa in Lockheed F-117

Loránd Eötvös

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Poglej Masa in Loránd Eötvös

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Poglej Masa in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Masa in Luna

M

M je štirinajsta črka slovenske abecede.

Poglej Masa in M

Maarten Schmidt

Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Poglej Masa in Maarten Schmidt

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Poglej Masa in Machovsko načelo

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Poglej Masa in Magnetni moment

Mala in velika polos

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Poglej Masa in Mala in velika polos

Mala ročka (meglica)

Meglíca Mála rôčka (znana tudi kot Messier 76 ali NGC 650 oz. NGC 651) je planetarna meglica v ozvezdju Perzej.

Poglej Masa in Mala ročka (meglica)

Marc Aaronson

Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.

Poglej Masa in Marc Aaronson

Masa zvezd

Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.

Poglej Masa in Masa zvezd

Masna spektrometrija

Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.

Poglej Masa in Masna spektrometrija

Masni pretok

Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.

Poglej Masa in Masni pretok

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Poglej Masa in Masno število

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Poglej Masa in Masno središče

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Masa in Matematična fizika

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Poglej Masa in Maxwellov napetostni tenzor

Mário Schenberg

Mário Schenberg, brazilski elektrotehniški inženir, fizik, astrofizik, umetnostni kritik, pisatelj in politik, * 2. julij 1914, Recife, Pernambuco, Brazilija, † 10. november 1990, São Paulo, Brazilija.

Poglej Masa in Mário Schenberg

Medgalaktična zvezda

Na splošno velja, da je trk galaksij vir novih ''medgalaktičnih zvezd''. Medgalaktična zvezda ali tudi klateška zvezda je zvezda, ki gravitacijsko ni vezana na katero izmed galaksij.

Poglej Masa in Medgalaktična zvezda

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Masa in Mednarodni sistem enot

Mednarodni urad za uteži in mere

Pečat Mednarodni urad za uteži in mere (akronim BIPM) je mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v pariškem predmestju Sèvres, ki vzdržuje mednarodni sistem enot in skrbi za skladnost merskih enot na mednarodni ravni.

Poglej Masa in Mednarodni urad za uteži in mere

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Poglej Masa in Medzvezdna snov

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Masa in Mehanika

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Poglej Masa in Mera (matematika)

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Masa in Meritev

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Poglej Masa in Meroslovje

Metrični sistem enot

ZDA).

Poglej Masa in Metrični sistem enot

Mikojan-Gurevič MiG-9

MiG-9 Mikojan-Gurevič MiG-9 je lovsko letalo ruskega konstrukcijskega biroja Mikojan-Gurevič (MiG).

Poglej Masa in Mikojan-Gurevič MiG-9

Mikročrna luknja

Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.

Poglej Masa in Mikročrna luknja

Mileva Marić

Mileva Marić, srbska matematičarka, prva žena Alberta Einsteina, * 19. december 1875, Titel, † 4. avgust 1948, Zürich.

Poglej Masa in Mileva Marić

Milkor MGL

Milkor MGL Mk-1 »Striker« (angleška kratica za Multiple Grenade launcher) je sodoben večstrelni bombomet izdelan v Južnoafriški republiki.

Poglej Masa in Milkor MGL

Mion

Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.

Poglej Masa in Mion

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Poglej Masa in Mirovna masa

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Masa in Močna jedrska sila

Modra orjakinja

zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.

Poglej Masa in Modra orjakinja

Molalna koncentracija

Molalna koncentracija ali molalnost predstavlja koncentracijo topljenca, raztopljenega v določeni masi topila (ne raztopine!).

Poglej Masa in Molalna koncentracija

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Poglej Masa in Molekulska masa

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Poglej Masa in Molska masa

Mongolska puščavska podgana

Mongolska puščavska podgana (Meriones unguiculatus) živi v visokogorju Mongolije, v južni Sibiriji in severni Kitajski.

Poglej Masa in Mongolska puščavska podgana

Mrtvi led

Konec jezika aktivno umikajočega se ledenika Mali Aktru na Altaju. Levo od ledenika se pod plaščem talnega materiala nahaja debela plast mrtvega ledu. Foto: A. N. Rudoj, avgust 2004. Mŕtvi léd je nepremična masa ledu, ki je ločena od ledenika in je pogosto pokrita z moreno in drugim kamninskim gradivom.

Poglej Masa in Mrtvi led

Načelo ekvivalentnosti

Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr.

Poglej Masa in Načelo ekvivalentnosti

Načelo najmanjše akcije

Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.

Poglej Masa in Načelo najmanjše akcije

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Poglej Masa in Nadorjakinja

Največja vzletna masa

Največja vzletna masa letala (znana tudi pod kratico MTOW za angleški izraz Maximum Takeoff Weight) je največja dovoljena masa, pri kateri je pilotu še dovoljeno poskusiti vzleteti, zaradi konstrukcijskih ali drugih omejitev letala.

Poglej Masa in Največja vzletna masa

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Poglej Masa in Naravne enote

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Masa in Naseljivi planet

Navor

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Poglej Masa in Navor

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Poglej Masa in Negativna energija

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Poglej Masa in Nerešeni problemi v fiziki

Neskončna ravna potencialna jama

Neskončna ravna potencialna jama v kvantni fiziki imenujemo sistem, kjer je delec ujet v majhnem delu prostora, po katerem se lahko prosto giblje.

Poglej Masa in Neskončna ravna potencialna jama

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Masa in Nevtrino

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Masa in Nevtron

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Masa in Newtonovi zakoni gibanja

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Poglej Masa in Nihalo

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Masa in Nobelova nagrada za fiziko

Norbert Straumann

Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.

Poglej Masa in Norbert Straumann

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Poglej Masa in Notranja energija

Objekt

Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.

Poglej Masa in Objekt

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Poglej Masa in Oblak

Odmerek

Odmerek (tudi doza) je v farmakologiji količina zdravila ali sevanja, ki ga bolnik dobi v določenem časovnem razmiku.

Poglej Masa in Odmerek

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Poglej Masa in Odprta zvezdna kopica

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Poglej Masa in Ohranitveni zakon

Osmoza

Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.

Poglej Masa in Osmoza

Osnovna enota SI

Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.

Poglej Masa in Osnovna enota SI

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Poglej Masa in Osnovna sila

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Masa in Osnovni delec

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Masa in Ozračje

Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Poglej Masa in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Masa in Paulijevo izključitveno načelo

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Poglej Masa in Peta sila

Peter van de Kamp

Peter van de Kamp (Piet van de Kamp), nizozemsko-ameriški astronom, * 26. december 1901, Kampen, Nizozemska, † 18. maj 1995.

Poglej Masa in Peter van de Kamp

Peter Ware Higgs

Peter Ware Higgs, škotski fizik, * 29. maj 1929, Wallsend, Anglija.

Poglej Masa in Peter Ware Higgs

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Poglej Masa in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Piknometer

alt.

Poglej Masa in Piknometer

Planckov delec

Planckov delec je domnevni delec, ki se pojavlja kot majhna črna luknja.

Poglej Masa in Planckov delec

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Poglej Masa in Planckov sistem enot

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Masa in Planckova konstanta

Planckova masa

Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.

Poglej Masa in Planckova masa

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Masa in Planet

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Poglej Masa in Planet X

Planetarno kroženje zraka

Globalna cirkulacija atmosfere oziroma planetarno kroženje zraka je najobsežnejše gibanje zračnih mas, ki zajema cel planet.

Poglej Masa in Planetarno kroženje zraka

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Masa in Plazma (fizika)

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Masa in Plimska sila

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Poglej Masa in Plinasti orjak

Plinski zakoni

Plínski zakóni imenujemo tri empirično določene zveze med prostornino, tlakom in temperaturo idealnega plina.

Poglej Masa in Plinski zakoni

Plutonovi naravni sateliti

Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.

Poglej Masa in Plutonovi naravni sateliti

Poševni stolp v Pisi

Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.

Poglej Masa in Poševni stolp v Pisi

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Masa in Poissonova enačba

Pomelo

Pomelo (znanstveno ime Citrus maxima) je drevo in sadež agruma iz rodu Citrus (družina rutičevk) in sicer ena od izvirnih treh vrst skupaj s citrono in mandarino, iz katerih izhajajo vsi danes poznani agrumi.

Poglej Masa in Pomelo

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Poglej Masa in Porazdelitev mase

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Masa in Potencialna energija

Potisk

F-15 Eagle normalno deluje. Največji potisk je 79 kN brez dodatnega izgorevanja, drugače pa 129,7 kN. Potísk je reakcijska sila, ki nastane, ko sistem izvrže ali pospeši maso v eni smeri.

Poglej Masa in Potisk

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Poglej Masa in Povlek prostora

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Poglej Masa in Površinska težnost

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Poglej Masa in Pozitron

Pozitronij

Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.

Poglej Masa in Pozitronij

Prašičereja

Prašičereja je po pomembnosti naša druga živinorejska panoga.

Poglej Masa in Prašičereja

Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.

Poglej Masa in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Pretvorba med enotami

V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.

Poglej Masa in Pretvorba med enotami

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Poglej Masa in Pritlikavi planet

Prožni trk

Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.

Poglej Masa in Prožni trk

Problem dveh teles

eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.

Poglej Masa in Problem dveh teles

Produkcija (ekologija)

Izraz produkcija ali proizvodnja se v ekologiji nanaša na tvorbo biomase iz hranil v ekosistemu.

Poglej Masa in Produkcija (ekologija)

Program Mariner

Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.

Poglej Masa in Program Mariner

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Masa in Proton

Prvobitna črna luknja

Prvobitna ali primordialna črna luknja je domnevna vrsta črne luknje, ki ne nastane zaradi gravitacijskega sesedanja zvezde, temveč bi lahko nastala že med prapokom v tistih delih Vesolja, kjer je bila gostota energije in mase izredno velika.

Poglej Masa in Prvobitna črna luknja

Pud

Púd (rusko пуд) je stara ruska enota za maso.

Poglej Masa in Pud

Pumapunku

Zgled zelo točnih majhnih izvrtin Kamnita klada z več slepimi izvrtinami zapletenih oblik Kamnite klade v Pumapunkuju Pumapunku ali Puma Punku (ajmarsko in kečuansko puma - kuguar, puma + punku - vrata, pošpanjeno Puma Puncu) je del velikega tempeljskega kompleksa ali spomeniške skupine južno od arheološkega najdišča Tivanaku na nadmorski višini 3850 m v zahodni Boliviji.

Poglej Masa in Pumapunku

Radialna hitrost

lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.

Poglej Masa in Radialna hitrost

Rakovica (meglica)

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.

Poglej Masa in Rakovica (meglica)

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Poglej Masa in Razsežnostna analiza

Razstrupljanje

Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.

Poglej Masa in Razstrupljanje

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Poglej Masa in Rdeča orjakinja

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Poglej Masa in Rdeča pritlikavka

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Masa in Red velikosti

Reducirana masa

Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.

Poglej Masa in Reducirana masa

Regelacija

Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.

Poglej Masa in Regelacija

Registrska tona

Regístrska tóna (RT) je enota za prostornino, ki se uporablja pri navajanju velikosti ladij glede na prostor za tovor in/ali potnike.

Poglej Masa in Registrska tona

Relativistična masa

Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.

Poglej Masa in Relativistična masa

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Masa in Rimska cesta (galaksija)

Ris (ozvezdje)

Ris je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Masa in Ris (ozvezdje)

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Poglej Masa in Rjava pritlikavka

Russell Alan Hulse

Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.

Poglej Masa in Russell Alan Hulse

Rutherfordovo sipanje

Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.

Poglej Masa in Rutherfordovo sipanje

Rydbergova formula

Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.

Poglej Masa in Rydbergova formula

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Poglej Masa in Rydbergova konstanta

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Poglej Masa in Schwarzschildov polmer

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Masa in Seznam astronomskih vsebin

Seznam dolžinskih merskih enot

V spodnji preglednici so glavne enote za dolžino.

Poglej Masa in Seznam dolžinskih merskih enot

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Masa in Seznam filozofskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Masa in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih zakonov

Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.

Poglej Masa in Seznam fizikalnih zakonov

Seznam mezonov

V spodnjem seznamu mezonov so prikazane značilnosti nekaterih mezonov.

Poglej Masa in Seznam mezonov

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Poglej Masa in Seznam planetov v osončju

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Poglej Masa in Seznam teles v Osončju po masi

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Masa in Sila

Simetrija T

Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.

Poglej Masa in Simetrija T

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.

Poglej Masa in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Poglej Masa in Sistem enot CGS

Sistem enot MKS

Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.

Poglej Masa in Sistem enot MKS

Sistem enot MKSA

Sistem enot MKSA je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso, sekundo (oznaka s) za čas in amper za električni tok.

Poglej Masa in Sistem enot MKSA

Sistem geometriziranih enot

Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.

Poglej Masa in Sistem geometriziranih enot

Skalarni potencial

Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.

Poglej Masa in Skalarni potencial

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Poglej Masa in Sklopitvena konstanta

Skupina galaksij

zvezdnih kopic. Skupína galaksíj (ali galáktična skupína, angleška okrajšava GrG (v bazi SIMBAD)) je skupek galaksij, sestavljen iz manj kot približno 50 članov in gravitacijsko zvezan.

Poglej Masa in Skupina galaksij

Slanost

Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.

Poglej Masa in Slanost

Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.

Poglej Masa in Sofja Vasiljevna Kovalevska

Sončev dvojček

Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.

Poglej Masa in Sončev dvojček

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Masa in Sončeva masa

Sončna svetloba (film, 2007)

Sončna svetloba (izvirno) je britanski znanstvenofantastični film režiserja Dannyja Boylea iz leta 2007.

Poglej Masa in Sončna svetloba (film, 2007)

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Masa in Sonce

Specifična prostornina

Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.

Poglej Masa in Specifična prostornina

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Masa in Specifična toplota

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Poglej Masa in Spektralna razvrstitev zvezd

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Poglej Masa in Spin

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Masa in Splošni gravitacijski zakon

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Poglej Masa in Spontani zlom simetrije

SSTO

SSTO (angleška kratica za Single Stage To Orbit) je koncept vesoljskega plovila (rakete), ki bi se izstrelilo v orbito v samo eni stopnji, brez odmetavanja drugih stopenj (motorjev) med letom.

Poglej Masa in SSTO

Standardni kubični meter

Standardni kubični meter (kratica Sm³, površno pisano tudi Sm3) je dogovorna enota za količino snovi, zlasti plina.

Poglej Masa in Standardni kubični meter

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Masa in Standardni model

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Masa in Stefan-Boltzmannov zakon

Steinerjev izrek

Masni vztrajnostni moment valja okrog tvorilke ζ Steinerjev izrek za vztrajnostni moment ploskve Steinerjev izrek (tudi Huygens-Steinerjev izrek ali redkeje izrek o vzporedni osi) v fiziki podaja masni vztrajnostni moment Jζ togega telesa okrog dane osi vrtenja ζ: kjer je J* vztrajnostni moment okrog vzporedne osi skozi težišče telesa, m masa telesa in r* pravokotna razdalja med osema.

Poglej Masa in Steinerjev izrek

Stephanie Kwolek

Stephanie Louise Kwolek, ameriška kemičarka in izumiteljica, * 31. julij 1923, New Kensington, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 18. junij 2014, Wilmington, Delaware.

Poglej Masa in Stephanie Kwolek

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Poglej Masa in Strelec A*

Suha teža

Suha teža biomase za različna kuriva Suha teža je masa snovi, pripravka, materiala ali organizma brez vsebnosti vode.

Poglej Masa in Suha teža

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Masa in Supermasivna črna luknja

Superzemlja

rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.

Poglej Masa in Superzemlja

Svetla modra spremenljivka

Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.

Poglej Masa in Svetla modra spremenljivka

Tagish Lake (meteorit)

159-gramski fragment meteorita Meteorit Tagish Lake je meteorit iz skupine ogljikovih hondritov.

Poglej Masa in Tagish Lake (meteorit)

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Poglej Masa in Tahion

Takaaki Kadžita

Takaaki Kadžita (Kajita Takaaki), japonski fizik, * 9. marec 1959, Higašimacujama, Saitama, Japonska.

Poglej Masa in Takaaki Kadžita

Talent

Talènt je grška enota za maso in kasneje tudi denarna enota.

Poglej Masa in Talent

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Masa in Tališče

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Poglej Masa in Talilna toplota

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Masa in Taljenje

Tank tip A

Tank tip A ali bojno vozilo A je bil jugoslovanski srednji tank domače proizvodnje, sestavljen v Centralni tankovski delavnici CTR Petar Drapšin v Mladenovcu.

Poglej Masa in Tank tip A

Tara (odštevek)

Tára je masa ovojnine (npr. zaboja, vreče, soda), v kateri pošiljajo blago; tara je razlika med bruto težo blaga (to je težo brez odbitkov) in neto težo (čisto težo) blaga.

Poglej Masa in Tara (odštevek)

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Poglej Masa in Teža

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Poglej Masa in Težni pospešek

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Masa in Težnost

Telesna tekočina

Telesne tekočine so vse znotrajcelične in zunajcelične tekočine, ki se nahajajo v človeškem organizmu.

Poglej Masa in Telesna tekočina

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Masa in Telo (fizika)

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Poglej Masa in Temna snov

Temni foton

Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.

Poglej Masa in Temni foton

Temperatura sublimacije

Temperatúra sublimácije je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku, nižjem od tlaka trojne točke, obenem obstojata trdna in plinasta faza snovi.

Poglej Masa in Temperatura sublimacije

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Poglej Masa in Tenzor

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Masa in Termodinamika

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Poglej Masa in Termodinamska spremenljivka

Thomsonovo sipanje

Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.

Poglej Masa in Thomsonovo sipanje

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Masa in Tir

Tirna hitrost

Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.

Poglej Masa in Tirna hitrost

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Poglej Masa in Titanija (luna)

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Masa in Točkasto telo

Tona

Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.

Poglej Masa in Tona

Toplotna kapaciteta

Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.

Poglej Masa in Toplotna kapaciteta

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Masa in Ubežna hitrost

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Poglej Masa in Umeritvena teorija

Unča

Unča (angleško: avoirdupois, ounce) je enota za maso, enaka 28,35 g. Definirana je v okviru avoirdupois masnega sistema, po katerem je 1 avoirdupois funt enak 16 avoirdupois unčam.

Poglej Masa in Unča

Upor (elektrotehnika)

DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.

Poglej Masa in Upor (elektrotehnika)

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Masa in Uran (planet)

Uranovi naravni sateliti

Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.

Poglej Masa in Uranovi naravni sateliti

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Masa in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Masa in Uvod v kvantno mehaniko

Van der Waalsova enačba stanja

Van der Waalsova enáčba stánja je enačba stanja za tekočino, ki jo sestavljajo končno veliki delci, med katerimi deluje privlačna sila (npr. van der Waalsova sila).

Poglej Masa in Van der Waalsova enačba stanja

Veliki Atraktor

Panoramski pogled celotnega neba blizu infrardečega dela spektra. Lega Velikega Atraktorja je prikazana z dolgo modro puščico spodaj desno Veliki Atraktor ali Veliki Privlačevalec je gravitacijska anomalija v medgalaktičnem prostoru v Krajevni nadjati, ki kaže na obstoj krajevne zgostitve mase, enake več deset tisoč galaksij.

Poglej Masa in Veliki Atraktor

Veliki hadronski trkalnik

Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.

Poglej Masa in Veliki hadronski trkalnik

Verdetova konstanta

Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.

Poglej Masa in Verdetova konstanta

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Poglej Masa in Vlažnost

Vladimir Borisovič Braginski

Vladimir Borisovič Braginski, ruski fizik, * 3. avgust 1931, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2016, Moskva.

Poglej Masa in Vladimir Borisovič Braginski

Vladimir Semjonovič Gluhov

Vladimir Semjonovič Gluhov, ruski fizik, * 1813, † 1894.

Poglej Masa in Vladimir Semjonovič Gluhov

Vombati

Vombati (znanstveno ime Vombatidae) so družina iz podrazreda vrečarjev, ki so v ožjem sorodstvu s koalami.

Poglej Masa in Vombati

Vozelna precesija

Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.

Poglej Masa in Vozelna precesija

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Poglej Masa in Vrelišče

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Masa in Vrtilna količina

Vzgon

sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.

Poglej Masa in Vzgon

Vztrajnik

Vztrajnik v obliki kolesa z naperami Vztrájnik je del stroja, največkrat v obliki okrogle plošče ali kolesa, ki je namenjen blaženju sunkov krožnega gibanja ali shranjevanju energije.

Poglej Masa in Vztrajnik

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Poglej Masa in Vztrajnost

Vztrajnostna sila

Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.

Poglej Masa in Vztrajnostna sila

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Poglej Masa in Vztrajnostni moment

Vztrajnostni polmer

Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r.

Poglej Masa in Vztrajnostni polmer

Weylova enačba

Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.

Poglej Masa in Weylova enačba

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Poglej Masa in William Henry Pickering

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Poglej Masa in Wolf-Rayetova zvezda

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Masa in Wolfgang Ernst Pauli

Zakon o električnem pretoku

Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.

Poglej Masa in Zakon o električnem pretoku

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Poglej Masa in Zakon o ohranitvi mase

Zasilni pristanek

Ameriško letalo C-5 Galaxy po zasilnem pristanku Zasilni pristanek, tudi pristanek v sili je nenačrtovan pristanek zrakoplova, bodisi na kopnem, bodisi na vodi.

Poglej Masa in Zasilni pristanek

Zeemanov pojav

Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.

Poglej Masa in Zeemanov pojav

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Poglej Masa in Zemeljski planet

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Poglej Masa in Zemljina masa

Zrakoplov

Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.

Poglej Masa in Zrakoplov

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Masa in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Masa in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Masa in Zvezda orjakinja

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Masa in Zvezda pritlikavka

Zvezdna črna luknja

Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.

Poglej Masa in Zvezdna črna luknja

2-metoksietanol

2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.

Poglej Masa in 2-metoksietanol

2M1207b

2M1207b je telo z maso planeta, ki kroži okoli rjave pritlikavke 2M1207 v ozvezdju Kentavra okoli 170 svetlobnih let od Zemlje.

Poglej Masa in 2M1207b

87 Silvija

87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Masa in 87 Silvija

Prav tako znan kot Gravitacijska masa, Težnostna masa, Vztrajnostna masa.

, Charles William Misner, Chassigny (meteorit), Clément Ader, Coriolisova sila, Coulombov zakon, CZ-100, D'Alembertovo načelo, Daltonov zakon, Džajant Višnu Narlikar, Džul na kilogramkelvin, Delni tlak, Delta v, Diamant, Dilaton, Dina, Dinamični biljard, Dinamit, Diona (luna), Dirham, Dozimetrija, DUT1, Dvojni četverec, Dvojni dvojec, E = mc², Einsteinov obroč, Ekstenzivna količina, Elektrošibka interakcija, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Elektronski magnetni moment, Elektronski snop, Elektronvolt, Enačba Ciolkovskega, Energija, Enkelad, Enojec, Enota atomske mase, Enrico Fermi, ER = EPR, Ernst Julius Öpik, Eter (fizika), Ettore Majorana, Evropa (luna), Faradayev pojav, Filadelfijski poskus, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna količina, Flogistonska teorija, Fosfolipidna dvojna plast, Foucaultovo nihalo, Fridmanovi enačbi, Friedrich Hasenöhrl, Friedrich Wilhelm Bessel, Fritz Zwicky, Funt, Funt (mera), Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Ganimed (luna), Gaussov gravitacijski zakon, Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, Generalna konferenca za uteži in mere, George David Birkhoff, George Lake, Gerard Peter Kuiper, Gibalna količina, Gibanje, Gliese 876 d, Gluon, Gostota, Gostota sile, Gostota zraka, Grafen, Gram, Gran, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska leča, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Gravitino, Halo (optika), Hawker Typhoon, Hawkingovo sevanje, Heber Doust Curtis, Heckler & Koch P7, Heinkel He 219 Uhu, Helij, Henry (enota), Henry Cavendish, Henry Norris Russell, Henschel Hs 117, Hertzsprung-Russllov diagram, Hidra (luna), Hidrostatični paradoks, Higgsov bozon, Higgsovo polje, Hisaši Kimura, Hitrost gravitacije, Hodograf, Hubblova razvrstitev galaksij, Inercialni opazovalni sistem, Intenzivna količina, Ionizacijska energija, Ionski pogon, Izobarna sprememba, Izohorna sprememba, Izparilna toplota, Izrek o vrtilni količini, Izsev, James Walter Christy, Jean Buridan, Jedrska energija, Jeklo, Jodovo število, Johan Oskar Backlund, Johann Franz Encke, John Harrison, John Michell, John Stewart Bell, Julius Robert von Mayer, Jupitrovi naravni sateliti, Jurij Vega, Justus von Liebig, Kalisto (luna), Kantilever krilo, Karakteristična energija, Karat, Katerjevo nihalo, Kemična sprememba, Kemijski zakon, Kepler-11, KIC 8462852, Kilogram, Kilopond, Kinetična energija, Kinetični penetrator, Klasična mehanika, Klasični polmer elektrona, Koideova enačba, Količina, Koligativne lastnosti raztopin, Koncentracija, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kontinuitetna enačba, Koordinatni čas, Kovinski meteorit, Kritična masa, Krožna sprememba, Kvantna gravitacija, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvaziimpuls, Kvintal, Lagrangeeva točka, Lepton, Lepton tau, Letalski motor, Leto, Liter, Lockheed F-117, Loránd Eötvös, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Luna, M, Maarten Schmidt, Machovsko načelo, Magnetni moment, Mala in velika polos, Mala ročka (meglica), Marc Aaronson, Masa zvezd, Masna spektrometrija, Masni pretok, Masno število, Masno središče, Matematična fizika, Maxwellov napetostni tenzor, Mário Schenberg, Medgalaktična zvezda, Mednarodni sistem enot, Mednarodni urad za uteži in mere, Medzvezdna snov, Mehanika, Mera (matematika), Meritev, Meroslovje, Metrični sistem enot, Mikojan-Gurevič MiG-9, Mikročrna luknja, Mileva Marić, Milkor MGL, Mion, Mirovna masa, Močna jedrska sila, Modra orjakinja, Molalna koncentracija, Molekulska masa, Molska masa, Mongolska puščavska podgana, Mrtvi led, Načelo ekvivalentnosti, Načelo najmanjše akcije, Nadorjakinja, Največja vzletna masa, Naravne enote, Naseljivi planet, Navor, Negativna energija, Nerešeni problemi v fiziki, Neskončna ravna potencialna jama, Nevtrino, Nevtron, Newtonovi zakoni gibanja, Nihalo, Nobelova nagrada za fiziko, Norbert Straumann, Notranja energija, Objekt, Oblak, Odmerek, Odprta zvezdna kopica, Ohranitveni zakon, Osmoza, Osnovna enota SI, Osnovna sila, Osnovni delec, Ozračje, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Paulijevo izključitveno načelo, Peta sila, Peter van de Kamp, Peter Ware Higgs, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Piknometer, Planckov delec, Planckov sistem enot, Planckova konstanta, Planckova masa, Planet, Planet X, Planetarno kroženje zraka, Plazma (fizika), Plimska sila, Plinasti orjak, Plinski zakoni, Plutonovi naravni sateliti, Poševni stolp v Pisi, Poissonova enačba, Pomelo, Porazdelitev mase, Potencialna energija, Potisk, Povlek prostora, Površinska težnost, Pozitron, Pozitronij, Prašičereja, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Pretvorba med enotami, Pritlikavi planet, Prožni trk, Problem dveh teles, Produkcija (ekologija), Program Mariner, Proton, Prvobitna črna luknja, Pud, Pumapunku, Radialna hitrost, Rakovica (meglica), Razsežnostna analiza, Razstrupljanje, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Red velikosti, Reducirana masa, Regelacija, Registrska tona, Relativistična masa, Rimska cesta (galaksija), Ris (ozvezdje), Rjava pritlikavka, Russell Alan Hulse, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Schwarzschildov polmer, Seznam astronomskih vsebin, Seznam dolžinskih merskih enot, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam mezonov, Seznam planetov v osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Sila, Simetrija T, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sistem enot CGS, Sistem enot MKS, Sistem enot MKSA, Sistem geometriziranih enot, Skalarni potencial, Sklopitvena konstanta, Skupina galaksij, Slanost, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Sončev dvojček, Sončeva masa, Sončna svetloba (film, 2007), Sonce, Specifična prostornina, Specifična toplota, Spektralna razvrstitev zvezd, Spin, Splošni gravitacijski zakon, Spontani zlom simetrije, SSTO, Standardni kubični meter, Standardni model, Stefan-Boltzmannov zakon, Steinerjev izrek, Stephanie Kwolek, Strelec A*, Suha teža, Supermasivna črna luknja, Superzemlja, Svetla modra spremenljivka, Tagish Lake (meteorit), Tahion, Takaaki Kadžita, Talent, Tališče, Talilna toplota, Taljenje, Tank tip A, Tara (odštevek), Teža, Težni pospešek, Težnost, Telesna tekočina, Telo (fizika), Temna snov, Temni foton, Temperatura sublimacije, Tenzor, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Thomsonovo sipanje, Tir, Tirna hitrost, Titanija (luna), Točkasto telo, Tona, Toplotna kapaciteta, Ubežna hitrost, Umeritvena teorija, Unča, Upor (elektrotehnika), Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Uvod v kvantno mehaniko, Van der Waalsova enačba stanja, Veliki Atraktor, Veliki hadronski trkalnik, Verdetova konstanta, Vlažnost, Vladimir Borisovič Braginski, Vladimir Semjonovič Gluhov, Vombati, Vozelna precesija, Vrelišče, Vrtilna količina, Vzgon, Vztrajnik, Vztrajnost, Vztrajnostna sila, Vztrajnostni moment, Vztrajnostni polmer, Weylova enačba, William Henry Pickering, Wolf-Rayetova zvezda, Wolfgang Ernst Pauli, Zakon o električnem pretoku, Zakon o ohranitvi mase, Zasilni pristanek, Zeemanov pojav, Zemeljski planet, Zemljina masa, Zrakoplov, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka, Zvezdna črna luknja, 2-metoksietanol, 2M1207b, 87 Silvija.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti