Kazalo
64 odnosi: Amor, Amulet, Antika, Antonio Canova, Apolon v Vulkanovi kovačnici, Ares, Astrološki simboli, Astronomski simbol, Avgustov forum, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Caissa, Celeja, Davorin, Delminij, Dvanajst bogov Olimpa, Eros, Etruščanska mitologija, Felix Austria, Gemma Augustea, Gerovit, Grad Riegersburg, Herkulov stolp, Hostilijan, II. legija Augusta, Jarovit, Junona, Jupiter (mitologija), Kultura Castro, Laporje, Slovenska Bistrica, Ludovisijev Ares, Lyada, Madona Jana Vosa, Marec, Mars, Mars (razločitev), Marsovo polje, Rim, Marsovo polje, Sankt Peterburg, Mérida, Španija, Merkur (mitologija), Minerva (božanstvo), Napoleon kot Mars Mirovnik, Oniks, Palača kapitolskega muzeja, Pax Austriaca, Piceni, Regia, Rimska mitologija, Romul, Scachs d'amor, ... Razširi indeks (14 več) »
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Mars (mitologija) in Amor
Amulet
Amulet je lahko vsak predmet, za katerega ljudje verjamejo, da ima moč zaščititi lastnika pred nevarnostjo ali škodo.
Poglej Mars (mitologija) in Amulet
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Mars (mitologija) in Antika
Antonio Canova
Antonio Canova, beneški kipar, *1. november 1757, Possagno, † 13. oktober 1822, Benetke.
Poglej Mars (mitologija) in Antonio Canova
Apolon v Vulkanovi kovačnici
Apolon v Vulkanovi kovačnici, včasih imenovan tudi Vulkanova kovačnica, je oljna slika Diega Velázqueza, dokončana po njegovem prvem obisku Italije leta 1629.
Poglej Mars (mitologija) in Apolon v Vulkanovi kovačnici
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Mars (mitologija) in Ares
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Poglej Mars (mitologija) in Astrološki simboli
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Mars (mitologija) in Astronomski simbol
Avgustov forum
Avgustov forum (italijansko: Foro di Augusto) je eden izmed cesarskih forumov v Rimu, ki ga je zgradil Avgust.
Poglej Mars (mitologija) in Avgustov forum
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Mars (mitologija) in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Mars (mitologija) in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Caissa
Caissa Caissa je (fiktivna) boginja šaha in zavetnica šahistov.
Poglej Mars (mitologija) in Caissa
Celeja
Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.
Poglej Mars (mitologija) in Celeja
Davorin
Davorin je moško osebno ime.
Poglej Mars (mitologija) in Davorin
Delminij
Mesta v Istri in severni Dalmaciji Delminij (latinsko: Delminium),Opća enciklopedija JLZ, 2.
Poglej Mars (mitologija) in Delminij
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Mars (mitologija) in Dvanajst bogov Olimpa
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej Mars (mitologija) in Eros
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Mars (mitologija) in Etruščanska mitologija
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Mars (mitologija) in Felix Austria
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Mars (mitologija) in Gemma Augustea
Gerovit
Gerovit ali Herowith je v slovanski mitologiji zahodnoslovansko božanstvo pomladi in vojne, najverjetneje je istoveten z Jarovitom, lahko pa s Svarožičem/Dažbogom.
Poglej Mars (mitologija) in Gerovit
Grad Riegersburg
Grad Riegersburg je srednjeveški grad na ugaslem vulkanu nad Riegersburgom v avstrijski deželi Štajerski.
Poglej Mars (mitologija) in Grad Riegersburg
Herkulov stolp
Herkulov stolp (špansko Torre de Hércules) je najstarejši obstoječi svetilnik.
Poglej Mars (mitologija) in Herkulov stolp
Hostilijan
Hostilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od julija do novembra 251, * okoli 230, Sirmium, Spodnja Panonija, † november 251, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Mars (mitologija) in Hostilijan
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Poglej Mars (mitologija) in II. legija Augusta
Jarovit
Jarovit (morda Gerovit/Herowith) je v slovanski mitologiji zahodnoslovansko božanstvo pomladi in vojne.
Poglej Mars (mitologija) in Jarovit
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Mars (mitologija) in Junona
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Mars (mitologija) in Jupiter (mitologija)
Kultura Castro
Kultura Castro (galicijsko cultura castrexa, portugalsko cultura castreja, asturijsko cultura castriega, špansko cultura castreña, kar pomeni »kultura utrdb«) je arheološki izraz za materialno kulturo severozahodnih regij Iberskega polotoka (današnja severna Portugalska skupaj z Galicijo, Asturijo in zahodnimi deli Kastilije in Leona) od konca bronaste dobe (ok.
Poglej Mars (mitologija) in Kultura Castro
Laporje, Slovenska Bistrica
Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino.
Poglej Mars (mitologija) in Laporje, Slovenska Bistrica
Ludovisijev Ares
Ludovisijev Ares je antoninska rimska marmorna skulptura Marsa iz 2.
Poglej Mars (mitologija) in Ludovisijev Ares
Lyada
Lyada, Liada, tudi Ladon ali Lada naj bi bil po Janu Długoszu poganski bog poljskih Slovanov, ki ga je Długosz poistovetil z rimskim Marsom.
Poglej Mars (mitologija) in Lyada
Madona Jana Vosa
Madona Jana Vosa (znana tudi kot Devica z otrokom, s svetniki in donatorjem) je majhna oljna slika staronizozemskega mojstra Jana van Eycka iz okoli leta 1441 in so jo končali v njegovi delavnici po njegovi smrti leta med letoma 1442-43.
Poglej Mars (mitologija) in Madona Jana Vosa
Marec
Marec ali sušec (mesec z najmanjšo količino padavin) je tretji mesec v gregorijanskem koledarju.
Poglej Mars (mitologija) in Marec
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Mars (mitologija) in Mars
Mars (razločitev)
Mars ima danes več pomenov.
Poglej Mars (mitologija) in Mars (razločitev)
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Mars (mitologija) in Marsovo polje, Rim
Marsovo polje, Sankt Peterburg
Marsovo polje (rusko: Ма́рсово по́ле, tr. Marsovo Polye) je velik trg v središču Sankt Peterburga.
Poglej Mars (mitologija) in Marsovo polje, Sankt Peterburg
Mérida, Španija
Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.
Poglej Mars (mitologija) in Mérida, Španija
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Mars (mitologija) in Merkur (mitologija)
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Mars (mitologija) in Minerva (božanstvo)
Napoleon kot Mars Mirovnik
Napoleon kot Mars Mirovnik je gromozanski junaški goli kip Napoleona I. italijanskega umetnika Antonia Canove, v podobi rimskega boga Marsa.
Poglej Mars (mitologija) in Napoleon kot Mars Mirovnik
Oniks
Oniks se nanaša predvsem na vzporedno pasovno različico kalcedona, oksidnega minerala.
Poglej Mars (mitologija) in Oniks
Palača kapitolskega muzeja
Muzejska palača Palača kapitolskega muzeja (izvirno italijansko Palazzo Nuovo) je ena izmed palač v Rimu, ki stoji na Kapitolskem trgu (Piazza del Campidoglio) in je razstavno mesto Kapitolskih muzejev (italijansko Musei Capitolini).
Poglej Mars (mitologija) in Palača kapitolskega muzeja
Pax Austriaca
Izraz pax austriaca, včasih pax habsburgica, slovensko avstrijski mir ali habsburški mir, opisuje osnovno cesarsko usmeritev Habsburžanov.
Poglej Mars (mitologija) in Pax Austriaca
Piceni
Ime Piceni ali Picentini se nanaša na prebivalstvo mesta Picenum, na severnojadranski obalni ravnini antične Italije.
Poglej Mars (mitologija) in Piceni
Regia
Regia je bila dvodelna zgradba v antičnem Rimu, ki je ležala vzdolž ceste Via Sacra na robu Rimskega foruma, ki je prvotno služila kot rezidenca ali eden od glavnih sedežev rimskih kraljev in kasneje kot urad Pontifex maximus, najvišjega verskega uradnika v Rimu.
Poglej Mars (mitologija) in Regia
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Mars (mitologija) in Rimska mitologija
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Mars (mitologija) in Romul
Scachs d'amor
Prva stran rokopisa Scachs d'amor (valencijsko za Šah ljubezni), s celim naslovom Hobra intitulada scachs d'amor feta per don Francí de Castellví e Narcis Vinyoles e mossèn Fenollar, je ime pesmi, ki so jo napisali Francesc de Castellví, Bernat Fenollar in Narcís de Vinyoles ter je bila objavljena proti koncu 15.
Poglej Mars (mitologija) in Scachs d'amor
Skrinja iz Verolija
Skrinja iz Verolija je skrinja, izdelana v Konstantinoplu (zdaj Carigrad) v poznem 10.
Poglej Mars (mitologija) in Skrinja iz Verolija
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Mars (mitologija) in Starorimska civilizacija
Todi
Todi je mesto in občina z 17.022 prebivalci (na dan 31. decembra 2012) v italijanski pokrajini Perugia, deželi Umbrija v Italiji in se nahaja na hribu visoko nad dolino reke Tibere.
Poglej Mars (mitologija) in Todi
Torek
Tôrek je dan v tednu med ponedeljkom in sredo.
Poglej Mars (mitologija) in Torek
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Mars (mitologija) in Ustanovitev Rima
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Mars (mitologija) in Venera (mitologija)
Venera in Mars (Botticelli)
Venera in Mars (italijansko Venere e Marte) je panelna slika italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija iz leta 1485.
Poglej Mars (mitologija) in Venera in Mars (Botticelli)
Viktorija (mitologija)
Viktorija je v starorimski religiji pobožansko poosebljenje zmage.
Poglej Mars (mitologija) in Viktorija (mitologija)
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Mars (mitologija) in Virunum
Vojen
Vojen (češko Vojen) je bil tretji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Poglej Mars (mitologija) in Vojen
Vulcano
Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.
Poglej Mars (mitologija) in Vulcano
Wallensteinova palača, Praga
Wallensteinova palača (češko Valdštejnský palác) je baročna palača v Mali Strani v Pragi, zdaj sedež češkega senata.
Poglej Mars (mitologija) in Wallensteinova palača, Praga
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Mars (mitologija) in Worms
19. oktober
19.
Poglej Mars (mitologija) in 19. oktober
Prav tako znan kot Mars (bog).