Kazalo
109 odnosi: Agneza Antioška, Agneza Waiblinška, Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Alp Arslan, Andronik I. Komnen, Anemasova ječa, Árpádovci, Štefan III. Ogrski, Štefan IV. Ogrski, Štefan Nemanja, Babenberžani, Balduin I. Konstantinopelski, Banovina Bosna, Bari, Béla III., Bitka pri Sirmiju, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bonifacij I. Montferraški, Boris Kolomanovič, Bukoleon, Carigrad, Cezar (naslov), Despot (dvorni naslov), Devolska pogodba, Druga križarska vojna, Eleonora Akvitanska, Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja, Evfrozina Kijevska, Fustanella, Galata, Géza II. Ogrski, Grofija Edesa, Hagija Sofija, Helena Ogrska, Henrik II. Avstrijski, Henrik Lev, Ivan II. Komnen, Jelena Vukanović, Jeruzalemsko kraljestvo, Jurij Nemanjić, Kilič Arslan II., Kneževina Antiohija, Komneni, Konrad III. Nemški, Konrad Montferraški, Konstantin Manasij, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, ... Razširi indeks (59 več) »
Agneza Antioška
Agneza Antioška ali Agneza Châtillonska, je bila prva žena grskega kralja Béle III. in od leta 1172 do 1184 ogrska kraljica, * 1154, Antiohija, † 1184, Székesfehérvár.
Poglej Manuel I. Komnen in Agneza Antioška
Agneza Waiblinška
''Agneza Waiblinška v babenberškem rodovnem drevesu''. Samostan Klosterneuburg, med 1489 in 1492. Agneza (Neža) Waiblinška ali Nemška, švabska vojvodinja, avstrijska mejna grofica, * 1072, † 24. september 1143, Klosterneuburg.
Poglej Manuel I. Komnen in Agneza Waiblinška
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Poglej Manuel I. Komnen in Aleksej II. Komnen
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Manuel I. Komnen in Aleksej III. Angel
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Manuel I. Komnen in Alp Arslan
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Poglej Manuel I. Komnen in Andronik I. Komnen
Anemasova ječa
Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.
Poglej Manuel I. Komnen in Anemasova ječa
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Manuel I. Komnen in Árpádovci
Štefan III. Ogrski
Štefan III. (III. István., Stjepan III.), hrvaški in ogrski kralj, vladal med 1162in 1172Horváth, B. (2009): str.
Poglej Manuel I. Komnen in Štefan III. Ogrski
Štefan IV. Ogrski
Štefan IV. (IV. István., Stjepan IV..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1163 in 1165Horváth, B. (2009): str.
Poglej Manuel I. Komnen in Štefan IV. Ogrski
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Manuel I. Komnen in Štefan Nemanja
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Manuel I. Komnen in Babenberžani
Balduin I. Konstantinopelski
Balduin I. (nizozemsko Boudewijn, francosko Baudouin) je bil prvi cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * julij 1172, Valenciennes, Flandrija, † okoli 1205, Veliko Trnovo, Drugo bolgarsko cesarstvo.
Poglej Manuel I. Komnen in Balduin I. Konstantinopelski
Banovina Bosna
Banovina Bosna ali Bosanska banovina je bila srednjeveška država na Balkanu, večinoma na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine.
Poglej Manuel I. Komnen in Banovina Bosna
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Manuel I. Komnen in Bari
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Manuel I. Komnen in Béla III.
Bitka pri Sirmiju
Bitka pri Sirmiju (madžarsko zimonyi csata) je potekala 8. julija 1167 med Bizantinskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko.
Poglej Manuel I. Komnen in Bitka pri Sirmiju
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Manuel I. Komnen in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Manuel I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Poglej Manuel I. Komnen in Bonifacij I. Montferraški
Boris Kolomanovič
Boris Kolomanovič, ruski in ogrski politik, samooklicani nezakonski sin ogrskega kralja Kolomana in neuspešni pretendent za ogrski prestol.
Poglej Manuel I. Komnen in Boris Kolomanovič
Bukoleon
Palača Bukoleon (grško) je bila ena od bizantinskih palač v Konstantinoplu, sedanjem Carigradu.
Poglej Manuel I. Komnen in Bukoleon
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Manuel I. Komnen in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Manuel I. Komnen in Cezar (naslov)
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Manuel I. Komnen in Despot (dvorni naslov)
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Poglej Manuel I. Komnen in Devolska pogodba
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Manuel I. Komnen in Druga križarska vojna
Eleonora Akvitanska
Eleonora (ok. 1122 – 1. april 1204; francosko Aliénor d'Aquitaine, izgovorjeno) je bila francoska kraljica od 1137 do 1152 kot žena kralja Ludvika VII., angleška kraljica od 1154 do 1189 kot žena kralja Henrika II. in vojvodinja Akvitanska od leta 1137 do svoje smrti leta 1204.
Poglej Manuel I. Komnen in Eleonora Akvitanska
Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja
Elizabeta Ogrska (češko Alžběta Uherská) je bila ogrska princesa in po poroki z Bedřihom Češkim češka vojvodinja žena, * 1144/1145, † 1189.
Poglej Manuel I. Komnen in Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja
Evfrozina Kijevska
Evfrozina Kijevska ali Evfrozina Novgorodska (rusko Ефросинья Мстиславна, Efrosinja Mstislavna, madžarsko Eufrozina) je bila kijevska kneginja, po poroki s kraljem Gézo II. ogrska kraljica žena, * ok.
Poglej Manuel I. Komnen in Evfrozina Kijevska
Fustanella
Fustanella je tradicionalno nagubano oblačilo, podobno krilu, ki ga imenujejo tudi kilt, ki ga nosijo moški iz mnogih narodov na Balkanu (Jugovzhodna Evropa).
Poglej Manuel I. Komnen in Fustanella
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Poglej Manuel I. Komnen in Galata
Géza II. Ogrski
Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Manuel I. Komnen in Géza II. Ogrski
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Manuel I. Komnen in Grofija Edesa
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Manuel I. Komnen in Hagija Sofija
Helena Ogrska
Helena Ogrska (madžarsko Árpád-házi Ilona) iz ogrske dinastije Árpád je bila po poroki z Leopoldom V. Avstrijskim od leta 1177 vojvodinja žena Štajerske in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena Avstrije, * okoli 1199, † 25. december 1199.
Poglej Manuel I. Komnen in Helena Ogrska
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Manuel I. Komnen in Henrik II. Avstrijski
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Manuel I. Komnen in Henrik Lev
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Manuel I. Komnen in Ivan II. Komnen
Jelena Vukanović
Jelena Vukanović (srbsko Јелена, Jelena, madžarsko Ilona), je bila kot žena kralja Béle II. Slepega ogrska kraljica žena, * po 1109, † po 1146, Székesfehérvár.
Poglej Manuel I. Komnen in Jelena Vukanović
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Manuel I. Komnen in Jeruzalemsko kraljestvo
Jurij Nemanjić
Jurij Nemanjić ali Jurij Zetski (srbsko Ђорђе Немањић / Đorđe Nemanjić; fl. 1208–1243) je bil veliki knez Zete od najmanj 1208 do najmanj 1243.
Poglej Manuel I. Komnen in Jurij Nemanjić
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Poglej Manuel I. Komnen in Kilič Arslan II.
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Manuel I. Komnen in Kneževina Antiohija
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Manuel I. Komnen in Komneni
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Manuel I. Komnen in Konrad III. Nemški
Konrad Montferraški
Konrad Montferraški (italijansko Corrado del Monferrato, piemontsko Conrà ëd Monfrà) je bil severnoitalijanski plemič, eden od glavnih udeležencev tretje križarske vojne, * ni znano, Montferrat, † 28. april 1192, Akra, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Manuel I. Komnen in Konrad Montferraški
Konstantin Manasij
Ivana Aleksandra Bolgarskega upodobljen avtor Konstantin Manasij Konstantin Manasij je bil bizantinski letopisec, ki je ustvarjal v 12.
Poglej Manuel I. Komnen in Konstantin Manasij
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Manuel I. Komnen in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Manuel I. Komnen in Konstantinopelsko obzidje
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Manuel I. Komnen in Križarske vojne
Kulin
Kulin je bil od leta 1180 do 1204 ban Bosne, najprej kot vazal Bizantinskega cesarstva in nato vazal Ogrskega kraljestva, čeprav je bila njegova država de facto neodvisna, * okoli 1145, Usora, Bosna, † november 1204, Bosna.
Poglej Manuel I. Komnen in Kulin
Ladislav II. Ogrski
Ladislav II. (II. László., Ladislav II..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1162 in 1163Horváth, B. (2009): str.
Poglej Manuel I. Komnen in Ladislav II. Ogrski
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Manuel I. Komnen in Larisa
Marija Komnena
Marija Komnena (grško: Μαρία Κομνηνή, Maria Komnēnē), poznana tudi kot Porfirogeneta, ker je bila rojena kot hčerka vladajočega cesarja, * marec 1152, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † julij 1182, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Manuel I. Komnen in Marija Komnena
Mstislav II. Kijevski
Mstislav II.
Poglej Manuel I. Komnen in Mstislav II. Kijevski
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Poglej Manuel I. Komnen in Nur ad-Din
Obleganje Edese
Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.
Poglej Manuel I. Komnen in Obleganje Edese
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Poglej Manuel I. Komnen in Palača Blaherne
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Manuel I. Komnen in Pizidija
Pokol Latinov
Pokol Latinov (Massacre of the Latins; Pokolj Latina; Massacro dei Latini; Σφαγή των Λατίνων beri: Sfage ton Latinon) je bil velik pokol katoličanov (imenovanih "Latini") – avtohtonih prebivalcev Carigrada, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva, od strani grških pravoslavnih prebivalcev mesta maja (po nekaterih virih aprila) leta 1182.
Poglej Manuel I. Komnen in Pokol Latinov
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Manuel I. Komnen in Raška
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Manuel I. Komnen in Rogerij II. Sicilski
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Manuel I. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam bosanskih banov
Prvi dokumentirani vladarji Bosne so bani.
Poglej Manuel I. Komnen in Seznam bosanskih banov
Seznam srbskih vladarjev
Srbski grb. Seznam srbskih vladarjev zajema srbske vladarje (župane, kneze, despote, kralje in carje), urejene po državah, v katerih so vladali.
Poglej Manuel I. Komnen in Seznam srbskih vladarjev
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Manuel I. Komnen in Sirmij
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Manuel I. Komnen in Solun
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Manuel I. Komnen in Sultanat Rum
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Poglej Manuel I. Komnen in Tatikij
Tilbeşar
Tilbeşar ali Turbessel (turško: Tilbeşar ali Tilbaraş Kalesi, arabsko: Tell Bāshir) je srednjeveška trdnjava v jugovzhodni Turčiji, južno od današnjega Gaziantepa.
Poglej Manuel I. Komnen in Tilbeşar
Trdnjava Ostrovica
Trdnjava Ostrovica, srednjeveška utrdba na Hrvaškem.
Poglej Manuel I. Komnen in Trdnjava Ostrovica
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Manuel I. Komnen in Tretja križarska vojna
Triptih iz Stavelota
Triptih iz Stavelota je srednjeveški relikviarij in prenosni oltar v zlatu in emajlu, namenjen zaščiti, čaščenju in razstavljanju kosov pravega križa.
Poglej Manuel I. Komnen in Triptih iz Stavelota
Užice
Užice (izvirno Ужице) je mesto z okoli 50.000 prebivalci v jugozahodni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Zlatiborskega upravnega okraja.
Poglej Manuel I. Komnen in Užice
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Manuel I. Komnen in Viljem iz Tira
Vladislav II. Češki
Vladislav II. (češko Vladislav II.) je bil od leta 1140 vojvoda in nato od leta 1158 do svojega odstopa leta 1173 kralj Češke, * ok.
Poglej Manuel I. Komnen in Vladislav II. Češki
Vukan Nemanjić
Vukan Nemanjić (srbsko Вукан Немањић/Vukan Nemanjić) je bil od leta 1202 do 1204 veliki knez Kneževine Srbije in od leta 1195 do svoje smrti veliki knez (naslovni kralj) Pomorja, * pred 1165, † po 1207.
Poglej Manuel I. Komnen in Vukan Nemanjić
Vukanovići
Vukanovići (srbsko Вукановићи, Vukanovići) so bili srbska vladarska dinastija, ki je od začetka 11.
Poglej Manuel I. Komnen in Vukanovići
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Manuel I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva
1118
1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1118
1143
1143 (MCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1143
1144
1144 (MCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Manuel I. Komnen in 1144
1145
1145 (MCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1145
1146
1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1146
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Manuel I. Komnen in 1147
1148
1148 (MCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1148
1152
1152 (MCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1152
1153
1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1153
1154
1154 (MCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1154
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Manuel I. Komnen in 1155
1156
1156 (MCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Manuel I. Komnen in 1156
1158
1158 (MCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Manuel I. Komnen in 1158
1159
1159 (MCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1159
1160
1160 (MCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1160
1162
1162 (MCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1162
1165
1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1165
1166
1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Manuel I. Komnen in 1166
1168
1168 (MCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1168
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1170
1171
1171 (MCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1171
1172
1172 (MCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Manuel I. Komnen in 1172
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Manuel I. Komnen in 1175
1176
1176 (MCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1176
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1180
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1182
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Manuel I. Komnen in 1185
24. september
24.
Poglej Manuel I. Komnen in 24. september
28. november
28.
Poglej Manuel I. Komnen in 28. november
Prav tako znan kot Manuel Komnen.