Kazalo
46 odnosi: Škrobni test z jodovico, Bazalna lamina, Biomolekula, Bioplastika, Carl Ferdinand Cori, Celična adhezijska molekula, Celično dihanje, Celuloza, Centrifugiranje, Citosol, Disperzni sistem, Duromer, Ekstrakcija, Elastomer, Epiderm, Fluorescenčna spektroskopija, Gelska izključitvena kromatografija, Gerty Cori, Imunski test, Kaptopril, Kemijska formula, Kemijski zakon, Koiči Tanaka, Koloidna raztopina, Lignin, Lizosom, Medceličnina, Medmolekulska sila, Molekula, Molekulska masa, Nukleinska kislina, Oksidativni stres, Oligomer, Peginterferon, Peter Joseph William Debye, Plazmodezma, Polimer, Polimerizacija, Polisaharid, Prirojena imunost, Protonacija, PyMOL, Seznam fizikalnih vsebin, Simplast, Vezikel, Zgodovina biologije.
Škrobni test z jodovico
230x220_pik Škrobni test z jodovico je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti tako škroba kot tudi joda.
Poglej Makromolekula in Škrobni test z jodovico
Bazalna lamina
Bazalna lamina (lat. lamina basalis) je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih.
Poglej Makromolekula in Bazalna lamina
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Makromolekula in Biomolekula
Bioplastika
Granulati bioplastike. Bioplastika je definirana na več načinov.
Poglej Makromolekula in Bioplastika
Carl Ferdinand Cori
Carl Ferdinand Cori, avstrijsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 5. december 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 20. oktober 1984, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Makromolekula in Carl Ferdinand Cori
Celična adhezijska molekula
Celične adhezijske molekule (CAM) so skupina beljakovin celične površine, ki skrbijo za medsebojno povezovanje (adhezijo) sosednjih celic in celic z zunajceličnim matriksom (medceličnino).
Poglej Makromolekula in Celična adhezijska molekula
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Makromolekula in Celično dihanje
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Makromolekula in Celuloza
Centrifugiranje
Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.
Poglej Makromolekula in Centrifugiranje
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Makromolekula in Citosol
Disperzni sistem
Disperzni sistem je zmes dveh ali več sestavin, kjer je prva sestavina porazdeljena v drugi, vendar med seboj kemijsko ne reagirata.
Poglej Makromolekula in Disperzni sistem
Duromer
Duromér ali duroplást je predstavnik skupine plastičnih mas, ki ob segrevanju ireverzibilno otrdi.
Poglej Makromolekula in Duromer
Ekstrakcija
Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Poglej Makromolekula in Ekstrakcija
Elastomer
Elastomêr je material, ki se lahko po deformaciji sam vrne v začetno obliko.
Poglej Makromolekula in Elastomer
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Makromolekula in Epiderm
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Poglej Makromolekula in Fluorescenčna spektroskopija
Gelska izključitvena kromatografija
Gelska izključitvena kromatografija je kromatografska metoda, ki ločuje molekule glede na velikost.
Poglej Makromolekula in Gelska izključitvena kromatografija
Gerty Cori
Gerty Theresa Cori (rojena Radnitz), avstrijsko-ameriška biokemičarka judovskega rodu, nobelovka, * 15. avgust 1896, Praga, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 26. oktober 1957, St. Louis, Missouri, Združene države Amerike.
Poglej Makromolekula in Gerty Cori
Imunski test
Imunski test ali imunoanaliza je biokemični test, ki meri prisotnost ali koncentracijo makromolekule ali majhne molekule v raztopini z uporabo protitelesa (običajno) ali antigena (včasih).
Poglej Makromolekula in Imunski test
Kaptopril
Kaptopríl je bil prvi klinično uporabljeni zaviralec angiotenzin pretvarjajočega encima z razmeroma kratkotrajnim učinkovanjem.
Poglej Makromolekula in Kaptopril
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Makromolekula in Kemijska formula
Kemijski zakon
Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.
Poglej Makromolekula in Kemijski zakon
Koiči Tanaka
Koiči Tanaka, japonski kemik, nobelovec, * 3. avgust 1959, Tojama, Japonska.
Poglej Makromolekula in Koiči Tanaka
Koloidna raztopina
Koloidna raztopina je disperzni sistem trdnega topljenca v tekočem topilu.
Poglej Makromolekula in Koloidna raztopina
Lignin
Lignin je polimer, ki spada med najbolj razširjene aromatske spojine in takoj za celulozo tvori največ biomase.
Poglej Makromolekula in Lignin
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Poglej Makromolekula in Lizosom
Medceličnina
Mèdceličnína, intercelulárna snóv ali ékstracelulárni mátriks so amorfne in vlaknate zunajcelične strukture, sestavljene iz kompleksnih velemolekul in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo celice.
Poglej Makromolekula in Medceličnina
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Poglej Makromolekula in Medmolekulska sila
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Makromolekula in Molekula
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Poglej Makromolekula in Molekulska masa
Nukleinska kislina
Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.
Poglej Makromolekula in Nukleinska kislina
Oksidativni stres
Oksidativni stres je vrsta kemičnega stresa, ki je prisoten v živih organizmih zaradi povečane količine potencialno škodljivih reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS, angl. reactive oxigen species).
Poglej Makromolekula in Oksidativni stres
Oligomer
Oligomêr je katerakoli velemolekula, ki sestoji iz več strukturno enakih ali podobnih monomernih enot; takšnih enot je običajno 10-12.
Poglej Makromolekula in Oligomer
Peginterferon
Peginterferoni so pegilirani interferoni, le-ti pa so skupina beljakovin, ki jih izdelujejo celice po stiku ali okužbi z virusi, bakterijami, endotoksini, polisaharidnimi velemolekulami ter drugimi kemičnimi induktorji in ki učinkuje nespecifično protivirusno, imunoregulatorno, včasih tudi protitumorsko.
Poglej Makromolekula in Peginterferon
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Makromolekula in Peter Joseph William Debye
Plazmodezma
Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.
Poglej Makromolekula in Plazmodezma
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Makromolekula in Polimer
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Makromolekula in Polimerizacija
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Makromolekula in Polisaharid
Prirojena imunost
Prirojena (nespecifična ali naravna) imunost je tista imunost, ki je navzoča že ob rojstvu in pri kateri delujejo mehanizmi, ki preprečujejo vstop infekcijskim agensom v organizem, odstranjujejo tuje in potencialno škodljive makromolekule, mikroorganizme ali zajedavce in ne vključujejo imunskega odziva, ampak temeljijo na anatomskih in mehaničnih ovirah, nespecifičnih baktericidnih snoveh kot je npr.
Poglej Makromolekula in Prirojena imunost
Protonacija
Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.
Poglej Makromolekula in Protonacija
PyMOL
PyMOL je odprtokodni, vendar lastniški sistem molekularne vizualizacije, ki ga je ustvaril Warren Lyford DeLano.
Poglej Makromolekula in PyMOL
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Makromolekula in Seznam fizikalnih vsebin
Simplast
Simplast je rastlinski sistem, ki ga tvorijo protoplasti (živi deli rastlinskih celic), medsebojno povezani s plazmodezmami.
Poglej Makromolekula in Simplast
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Makromolekula in Vezikel
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Makromolekula in Zgodovina biologije
Prav tako znan kot Velemolekula.