Kazalo
90 odnosi: Adalgizel, Agilolfingi, Ajstulf, Alemani, Alemanija, Anzegizel, Arnulf iz Metza, Éowyn, Berhar, Bertrada Laonska, Bitka pri Tertryju, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Dagobert III., Denethor (razločitev), Denethor II., Ebroin, Erhinoald, Faramir, Feliks Akvitanski, Fevdalizem, Frankovsko cesarstvo, Frizija, Gotfrid Alemanski, Grasulf I. Furlanski, Grimoald I., Grofija Flandrija, Hildebert III., Hildebert Posvojeni, Hilderik II., Hilderik III., Hilperik II., Hugbert Bavarski, Hunald Akvitanski, Karel Martel, Karel Veliki, Karlman (majordom), Karolingi, Kastelan, Klodvik II., Klodvik IV., Klotar II., Klotar IV., Kuropalat, Langobardi, Lantfrid, Liutprand, Majordom (razločitev), Mejna grofija Istra, Merovingi, Minas Tirith, ... Razširi indeks (40 več) »
Adalgizel
Adalgizel ali Adalgis (latinsko Adalgiselus ducis, vojvoda Adalgizel) je bil frankovski vojvoda in dvorni majordom Avstrazije, * ni znano, † ni znano.
Poglej Majordom in Adalgizel
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Poglej Majordom in Agilolfingi
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Majordom in Ajstulf
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Majordom in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Majordom in Alemanija
Anzegizel
Ansegisel, tudi Ansgise, Ansegus ali Anhises, je bil sin škofa Arnulfa in njegove žene Dode, * okoli 610, † po 657, vendar pred 679.
Poglej Majordom in Anzegizel
Arnulf iz Metza
Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.
Poglej Majordom in Arnulf iz Metza
Éowyn
Éowyn je namišljena oseba iz Tolkienove trilogije Gospodar prstanov.
Poglej Majordom in Éowyn
Berhar
Berhar je bil leta 686 in 687 dvorni majordom Nevstrije in Burgundije, * ni znano, † 688.
Poglej Majordom in Berhar
Bertrada Laonska
Bertrada ali Berta Laonska, znana tudi kot Bertrada Mlajša ali Berta s širokimi stopali (iz latinskega Regina pede aucae – kraljica z gosjimi stopali) je bila od leta 751 do 768 frankovska kraljica, * med 710 in 727, † 12. julij 783.
Poglej Majordom in Bertrada Laonska
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Poglej Majordom in Bitka pri Tertryju
Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.
Poglej Majordom in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
Dagobert III.
Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.
Poglej Majordom in Dagobert III.
Denethor (razločitev)
Denethor je ime več oseb v Tolkienovi mitologiji.
Poglej Majordom in Denethor (razločitev)
Denethor II.
Denethor II. je izmišljena oseba iz Tolkienove mitologije.
Poglej Majordom in Denethor II.
Ebroin
Ebroin je bil od leta 658 do 673 in 675 do svoje smrti dvorni majordom Nevstrije, * ni znano, † 681.
Poglej Majordom in Ebroin
Erhinoald
Erhinoald ali Erkinoald (francosko Erchenout) je leta 641 nasledil nevstrijskega majordoma Ega in leta 642 burgundskega majordoma Flaohada in bil do svoje smrti majordom obeh kraljestev, * ni znano, † 658.
Poglej Majordom in Erhinoald
Faramir
Faramir Faramir Denethorion je namišljena oseba iz Tolkienove mitologije.
Poglej Majordom in Faramir
Feliks Akvitanski
Frankovska kraljestva; Haribertova Akvitanija je pobarvana zeleno Feliks Akvitanski je bil v 660.
Poglej Majordom in Feliks Akvitanski
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Majordom in Fevdalizem
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Majordom in Frankovsko cesarstvo
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Majordom in Frizija
Gotfrid Alemanski
Alemanija Gotfrid ali Gotefrid je bil od poznega 7.
Poglej Majordom in Gotfrid Alemanski
Grasulf I. Furlanski
Grasulf I (umrl po 571) je bil Alboinov brat, prvi lombardski kralj Italije in morda prvi vojvoda Furlanije.
Poglej Majordom in Grasulf I. Furlanski
Grimoald I.
Grimoald I. ali Grimoald Starejši (francosko Grimaud l'Ainé) je bil od leta 643 do 656 dvorni majordom Avstrazije, * 615, † 657 ali 661.
Poglej Majordom in Grimoald I.
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Majordom in Grofija Flandrija
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Poglej Majordom in Hildebert III.
Hildebert Posvojeni
Hildebert Posvojeni (latinsko) ali Hildebert III. je bil od leta 656 do 661 kralj Avstrazije, * okoli 650, † 18. oktober 662.
Poglej Majordom in Hildebert Posvojeni
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Poglej Majordom in Hilderik II.
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Poglej Majordom in Hilderik III.
Hilperik II.
Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.
Poglej Majordom in Hilperik II.
Hugbert Bavarski
Hugbert ali Hukbert Agilolfinški je bil od leta 724 do 736 vojvoda Bavarske, * ni znano, † 736.
Poglej Majordom in Hugbert Bavarski
Hunald Akvitanski
Hunald, znan tudi kot Hunoald, Hunuald, Hunold ali Hunaud, je bil od leta 735 do 744 ali 748 vojvoda Akvitanije in grof Toulousa.
Poglej Majordom in Hunald Akvitanski
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Majordom in Karel Martel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Majordom in Karel Veliki
Karlman (majordom)
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Poglej Majordom in Karlman (majordom)
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Majordom in Karolingi
Kastelan
Kastelan je bil nižji plemič in grajski poveljnik, ki je imel grad v najemu ali zastavi od višjega fevdalnega gospoda.
Poglej Majordom in Kastelan
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Poglej Majordom in Klodvik II.
Klodvik IV.
Pisna razsodba Klodvika IV., objavljena 28. februarja 693 Klodvik IV. (če se nekega drugega Klodvika III. šteje za uzurpatorja, je Klodvik III.) je bil sin Teoderika III. in od leta 691 do svoje smrti izključni kralj Frankov, * 682, † 695.
Poglej Majordom in Klodvik IV.
Klotar II.
Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.
Poglej Majordom in Klotar II.
Klotar IV.
Klotar IV. je bil v letih 717-718 kralj Avstrazije, * okoli 685, † 718.
Poglej Majordom in Klotar IV.
Kuropalat
Kuropalat (grško: κουροπαλάτης, iz latinskega cura palatii, skrbi za palačo),Kazhdan, str.
Poglej Majordom in Kuropalat
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Majordom in Langobardi
Lantfrid
Lantfrid, tudi Ladtfrid ali Lanfred (latinsko Lantfridus ali Lanfredus) je bil od leta 709 do smrti vojvoda Alemanov pod frankovsko suverenostjo, * ni znano, † 730.
Poglej Majordom in Lantfrid
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Majordom in Liutprand
Majordom (razločitev)
Majordom lahko pomeni več stvari.
Poglej Majordom in Majordom (razločitev)
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Majordom in Mejna grofija Istra
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Majordom in Merovingi
Minas Tirith
Minas Tirith ali originalno Minas Anor je glavno mesto izmišljenega kraljestva Gondor v zgodbah iz serije Gospodar prstanov angleškega pisatelja Johna R.R. Tolkiena.
Poglej Majordom in Minas Tirith
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Majordom in Palatinski grof
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Poglej Majordom in Pipin Herstalski
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.
Poglej Majordom in Pipin Landenski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Majordom in Pipin Mali
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Poglej Majordom in Pipinidi
Pjast Kolar
Pjast Kolar (poljsko Piast Chościskowic, Piast Kołodziej, Piast Oracz ali Piast, latinsko Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu) je bil pollegendarna oseba v srednjeveški Poljski in domnevni ustanovitelj dinastije Pjastov, ki je kasneje vladala v Kraljevini Poljski, * okoli 740/741 (?), † 861.
Poglej Majordom in Pjast Kolar
Plektruda
Plektruda Plektruda (latinsko Plectrudis, nemško Plektrud, Plechtrudis) je bila žena nevstrijskega dvornega majordoma in frankovskega vojvode Pipina Herstalskega, * ni znano, † 717.
Poglej Majordom in Plektruda
Predsednik vlade Portugalske
Predsednik vlade Portugalske (portugalščina: Primeiro-Ministro) je naziv vodje vlade Portugalske.
Poglej Majordom in Predsednik vlade Portugalske
Rado (majordom)
Rado ali Radon je bil sin svetega Avtarija in brat svetega Ouena Rouenskega in od leta 613 do 617 dvorni majordom Burgundije, * ni znano, † okoli 620.
Poglej Majordom in Rado (majordom)
Ragenfrid
Ragenfrid ali Raganfrid je bil majordom frankovskih kraljestev Nevstrije in Burgundije od leta 715, ko je zapolnil praznino, nastalo po smrti Pipina Heristalskega, do leta 718, ko se je Karel Martel uveljavil kot vladar celega Frankovskega kraljestva, * ni znano, † 731.
Poglej Majordom in Ragenfrid
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Majordom in Samostan Reichenau
Senešal
Beseda senešal (/ˈsɛnəʃəl/) ima lahko več različnih pomenov, od katerih vsi odražajo določene vrste nadzora ali upravljanja v zgodovinskem kontekstu.
Poglej Majordom in Senešal
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Majordom in Seznam frankovskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Majordom in Seznam zgodovinskih vsebin
Sigibert II.
Sigibert II. ali Sigisberg II. je bil nezakonski sin Ermenberge in kralja Teoderika II., po katerem je leta 613 nasledil kraljestvi Burgundija in Avstrazija, * 602, † 613.
Poglej Majordom in Sigibert II.
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Poglej Majordom in Sigibert III.
Sveti Bonifacij
Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.
Poglej Majordom in Sveti Bonifacij
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Majordom in Sveti Hubert
Sveti Lambert
Lambert iz Maastrichta, običajno imenovan sveti Lambert (srednja nizozemščina: Sint-Lambrecht; Limburško: Lambaer, Baer, Bertus; 636 – c. 705 AD) je bil škof v Maastrichtu-Liège (Tongerenu) od okoli leta 670 do svoje smrti.
Poglej Majordom in Sveti Lambert
Sveti Vilibrord
Vilibrord (658 – 7. november 739) je bil anglosaksonski misijonar in svetnik, znan kot »apostol Frizijcev« v sodobni Nizozemski.
Poglej Majordom in Sveti Vilibrord
Tašlultum
Tašlultum ali Ašlultum je bila žena akadskega kralja Sargona, ki je vladal od 2356 do 2300 pr.
Poglej Majordom in Tašlultum
Tasilo II. Bavarski
Tasilo II. je bil približno od leta 716 do 719 sovladar Vojvodine Bavarske, * ni znano, † okoli 719.
Poglej Majordom in Tasilo II. Bavarski
Teoderik II.
Andelotskem sporazumu iz leta 587. Burgundsko kraljevstvo (rožnato) je po Guntrammu najprej dedoval Hildebert II. in nato Teoderik II. Teoderik II., tudi Teuderih, Teuderik, ali Teodorik je bil kralj Burgundije (595–613) in Avstrazije (612–613), * 587, † 613, Metz.
Poglej Majordom in Teoderik II.
Teoderik III.
Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.
Poglej Majordom in Teoderik III.
Teoderik IV.
Teoderik IV.; Guillaume Rouillé, ''Promptuarii Iconum Insigniorum'' Teoderik IV. (francosko Thierry), je bil merovinški kralj Frankov, ki je vladal od leta 721 do svoje smrti leta 737, * okoli 712, † 737.
Poglej Majordom in Teoderik IV.
Teodoald
Teodoald ali Teodald je bil po smrti svojega starega očeta Pipina Herstalskega nekaj časa leta 714 dvorni majordom Avstrazije, * 707 ali 708, † 741 Leta 715 je plemstvo za majordoma Nevstrije razglasilo Ragenfrida, za majordoma Avstrazije pa Karla Martela.
Poglej Majordom in Teodoald
Varnahar II.
Varnahar II. (francosko Warnachaire ali Garnier) je bil od leta 612 do 617 dvorni majordom Avstrazije in od leta 617 do 626 majordom Burgundije, * ni znano, † 626, 627 ali 628, Mâcon.
Poglej Majordom in Varnahar II.
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Majordom in Vojvodina Bavarska
16. december
16.
Poglej Majordom in 16. december
615
615 (DCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Majordom in 615
620
620 (DCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Majordom in 620
635
635 (DCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Majordom in 635
657
657 (DCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Majordom in 657
681
681 (DCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Majordom in 681
688
688 (DCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Majordom in 688
707
707 (DCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Majordom in 707
708
708 (DCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Majordom in 708
714
714 (DCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Majordom in 714
731
731 (DCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Majordom in 731
741
741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Majordom in 741