Kazalo
38 odnosi: Amsterdamska pogodba, Belgija, Družbeni nauk Cerkve, Ekonomska in monetarna unija Evropske unije, Evropska gospodarska skupnost, Evropska unija, Evropski odbor regij, Evropski parlament, Evropski policijski urad, Evropsko računsko sodišče, Helmut Kohl, Institucije Evropske unije, Jacques Delors, Kanalski otoki, Limburg (Nizozemska), Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Lizbonska pogodba, Lublinska unija, Maastricht, Margaret Thatcher, Mednarodno zasebno pravo, Panevropska prometna mreža, Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU, Potencialna širitev Evropske unije, Prašni delci, Predsednik Evropske komisije, Rimska pogodba, Seznam tričrkovnih kratic od MAA do PŽŽ, Seznam zgodovinskih vsebin, Socialni dialog, Trije stebri Evropske unije, Varuh človekovih pravic, Zgodovina Evropske unije, Znak Evropske dediščine, 1. november, 1992, 1993, 7. februar.
Amsterdamska pogodba
Podpisana je bila 2. oktobra 1997, veljati pa je začela 1. maja 1999.
Poglej Maastrichtska pogodba in Amsterdamska pogodba
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Maastrichtska pogodba in Belgija
Družbeni nauk Cerkve
Družbeni nauk Cerkve je področje vedenja, ki ga je razvila Katoliška cerkev glede človekovega dostojanstva in skupnega dobrega v družbi.
Poglej Maastrichtska pogodba in Družbeni nauk Cerkve
Ekonomska in monetarna unija Evropske unije
Ekonomska in monetarna unija (EMU) je krovni izraz za skupino politik, namenjenih zbliževanju gospodarstev držav članic Evropske unije v treh fazah.
Poglej Maastrichtska pogodba in Ekonomska in monetarna unija Evropske unije
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.
Poglej Maastrichtska pogodba in Evropska gospodarska skupnost
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Maastrichtska pogodba in Evropska unija
Evropski odbor regij
Evropski odbor regij (angleško: European Committee of the Regions) je skupščina lokalnih in regionalnih predstavnikov Evropske unije (EU), ki v institucionalnem okviru EU neposredno zastopa podnacionalne oblasti (regije, okrožja, province, občine in mesta).
Poglej Maastrichtska pogodba in Evropski odbor regij
Evropski parlament
Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij.
Poglej Maastrichtska pogodba in Evropski parlament
Evropski policijski urad
Europolovo poslopje v Haagu Evropski policijski urad, bolj znan po kratici Europol, je organizacija Evropske unije za kazenski pregon, ki obravnava informacije o kaznivih dejanjih.
Poglej Maastrichtska pogodba in Evropski policijski urad
Evropsko računsko sodišče
Računsko Sodišče (Evropsko računsko sodišče) (francosko: Cour des comptes européenne) je peta institucija Evropske unije (EU).
Poglej Maastrichtska pogodba in Evropsko računsko sodišče
Helmut Kohl
Helmut Josef Michael Kohl, nemški politik in državnik, * 3. april 1930, Ludwigshafen, Weimarska republika (zdaj Nemčija), † 16. junij 2017, Ludwigshafen.
Poglej Maastrichtska pogodba in Helmut Kohl
Institucije Evropske unije
Institucije Evropske unije predstavlja sedem izvršnih teles Evropske unije (EU).
Poglej Maastrichtska pogodba in Institucije Evropske unije
Jacques Delors
Jacques Delors (celotno ime Jacques Lucien Jean Delors), francoski politik in ekonomist, * 20. julij 1925, Pariz, † 27. december 2023, Pariz V Banki Francije je bil zaposlen od leta 1945 in kmalu dobil vodstvene položaje.
Poglej Maastrichtska pogodba in Jacques Delors
Kanalski otoki
Glavni Kanalski otoki Rokavski preliv z otokoma Jersey in Guernsey Prelívski otóki ali Kanálski otóki (angleško Channel Islands) so skupina britanskih otokov ob francoski obali Normandije v Rokavskem prelivu, zahodno od polotoka Cotentin.
Poglej Maastrichtska pogodba in Kanalski otoki
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Maastrichtska pogodba in Limburg (Nizozemska)
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (–) vključuje v pravo Evropske unije (v nadaljevanju: Unija) nekatere politične, socialne in ekonomske pravice državljanov in prebivalcev Unije.
Poglej Maastrichtska pogodba in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Lizbonska pogodba
Lizbonska pogodba (prvotno znana kot reformna pogodba) je mednarodni sporazum, ki spreminja in nadgrajuje dve obstoječi pogodbi, ki sta predstavljali ustavnopravni temelj Evropske unije (EU).
Poglej Maastrichtska pogodba in Lizbonska pogodba
Lublinska unija
Listina Lublinska unija iz leta 1569 Marcello Bacciarelli: ''Lublinska unija''; viteza držita prepletena prapora obeh držav, nad njima pa plapola trak z napisom: ''IN COMMVNE BONVM - COMPLEXV SOCIATA PERENNI'' ("Za skupno dobro - združeni za vedno") Lublinska unija (poljsko Unia lubelska, litovsko Liublino unija) je sporazum, sklenjen 1.
Poglej Maastrichtska pogodba in Lublinska unija
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Maastrichtska pogodba in Maastricht
Margaret Thatcher
Margaret Hilda Thatcher, baronica Thatcher, LG, OM, PC, FRS, britanska konzervativna političarka, * 13. oktober 1925, Grantham, Lincolnshire; † 8. april 2013, London.
Poglej Maastrichtska pogodba in Margaret Thatcher
Mednarodno zasebno pravo
Mednarodno zasebno pravo obsega pravila, ki se uporabljajo v primerih, ko je pravno razmerje povezano z dvema ali več pravnimi redi.
Poglej Maastrichtska pogodba in Mednarodno zasebno pravo
Panevropska prometna mreža
Panevropski koridorji Panevropska prometna mreža predstavlja prednostni cilj investicij na področju skupne prevozne politike Evropske unije, kar naj bi prispevalo k učinkovitemu in celostnemu razvoju Evrope, predvsem z izgradnjo manjkajočih prevoznih povezav med članicami Evropske unije ter tranzitnimi državami.
Poglej Maastrichtska pogodba in Panevropska prometna mreža
Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU
Posebni teritoriji Evropske unije obsegajo 22 odvisnih ozemelj držav članic EU, ki imajo iz zgodovinskih, geografskih ali političnih razlogov poseben status znotraj ali zunaj Evropske unije.
Poglej Maastrichtska pogodba in Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU
Potencialna širitev Evropske unije
nekdanje članice Potencialna širitev Evropske unije obravnava države, ki so izkazale interes za pridružitev k Evropski uniji.
Poglej Maastrichtska pogodba in Potencialna širitev Evropske unije
Prašni delci
Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.
Poglej Maastrichtska pogodba in Prašni delci
Predsednik Evropske komisije
Predsednik evropske komisije (angleško: The President of the European Commission) je najvplivnejši izvršilni položaj v Evropski Uniji.
Poglej Maastrichtska pogodba in Predsednik Evropske komisije
Rimska pogodba
Rimska Pogodba (tudi Rimski pogodbi), uradno Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo, sta bila mednarodna sporazuma, s katerima sta bili ustanovljeni Evropska gospodarska Skupnost (EGS) in Evropska skupnost za jedrsko energijo (EURATOM).
Poglej Maastrichtska pogodba in Rimska pogodba
Seznam tričrkovnih kratic od MAA do PŽŽ
Seznam vseh možnih tričrkovnih kratic od MAA do PŽŽ.
Poglej Maastrichtska pogodba in Seznam tričrkovnih kratic od MAA do PŽŽ
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Maastrichtska pogodba in Seznam zgodovinskih vsebin
Socialni dialog
Socialni dialog so vse vrste pogajanj, posvetovanj ali preprosto izmenjava informacij med predstavniki vlad, delodajalcev in delojemalcev glede vprašanj splošnega interesa, ki so povezana z gospodarsko in s socialno politiko.
Poglej Maastrichtska pogodba in Socialni dialog
Trije stebri Evropske unije
Trije stebri Evropske unije je izraz, ki se uporablja za prikaz kako se lahko gradijo različne oblike sodelovanja znotraj Evropske unije, glede na to za katero področje politike gre in v kateri del Pogodbe o Evropski skupnosti (Maastrichtska pogodba) spada določeno sodelovanje.
Poglej Maastrichtska pogodba in Trije stebri Evropske unije
Varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic ali ombudsman je predstavnik ljudstva in institucija, ki varuje človekove pravice.
Poglej Maastrichtska pogodba in Varuh človekovih pravic
Zgodovina Evropske unije
Evropska unija je geopolitična tvorba, ki zavzema velik del evropskega kontinenta in je bila ustanovljena na podlagi več pogodb.
Poglej Maastrichtska pogodba in Zgodovina Evropske unije
Znak Evropske dediščine
Znak evropske dediščine je priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot.
Poglej Maastrichtska pogodba in Znak Evropske dediščine
1. november
1.
Poglej Maastrichtska pogodba in 1. november
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Maastrichtska pogodba in 1992
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Maastrichtska pogodba in 1993
7. februar
7.
Poglej Maastrichtska pogodba in 7. februar
Prav tako znan kot Maastrichtski sporazum, PEU, Pogodba o Evropski uniji.