Odpri v Google MapsKazalo
33 odnosi: Alani, Andaluzija, Španija, Betika, Fasti Triumphales, Gajserik, Galba, Galicija (Španija), Herkulov stolp, Hispanija, Kelti, Keltiberi, Kultura Castro, Legatus Augusti pro praetore, Lizbona, Mérida, Španija, Papež Damaz I., Pireneji, Portugalska, Rekared I., Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Ruta de la Plata, Tarakonska Hispanija, Turduli, Valencija, Veronski seznam, Via Augusta, Vizigotsko kraljestvo, Zadnja Hispanija, Zgodovina Portugalske, 60 pr. n. št., 72 pr. n. št..
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Luzitanija in Alani
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Luzitanija in Andaluzija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Luzitanija in Španija
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Luzitanija in Betika
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Luzitanija in Fasti Triumphales
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Luzitanija in Gajserik
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Luzitanija in Galba
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Luzitanija in Galicija (Španija)
Herkulov stolp
Herkulov stolp (špansko Torre de Hércules) je najstarejši obstoječi svetilnik.
Poglej Luzitanija in Herkulov stolp
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Luzitanija in Hispanija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Luzitanija in Kelti
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Luzitanija in Keltiberi
Kultura Castro
Kultura Castro (galicijsko cultura castrexa, portugalsko cultura castreja, asturijsko cultura castriega, špansko cultura castreña, kar pomeni »kultura utrdb«) je arheološki izraz za materialno kulturo severozahodnih regij Iberskega polotoka (današnja severna Portugalska skupaj z Galicijo, Asturijo in zahodnimi deli Kastilije in Leona) od konca bronaste dobe (ok.
Poglej Luzitanija in Kultura Castro
Legatus Augusti pro praetore
CIL V, 877:http://oracle-vm.ku-eichstaett.de:8888/epigr/epieinzel_it?p_belegstelle.
Poglej Luzitanija in Legatus Augusti pro praetore
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Luzitanija in Lizbona
Mérida, Španija
Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.
Poglej Luzitanija in Mérida, Španija
Papež Damaz I.
Damaz I. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * 304 n. št. v Idanha-a-Nova, Luzitanija, Španija (sedaj Portugalska); ali Rim (Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); † 11. december 384, Rim. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini Domitilinih katakomb v Rimu.
Poglej Luzitanija in Papež Damaz I.
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Luzitanija in Pireneji
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Luzitanija in Portugalska
Rekared I.
Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.
Poglej Luzitanija in Rekared I.
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Luzitanija in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Luzitanija in Rimsko cesarstvo
Ruta de la Plata
Tabula Peutingeriana (izsek iz ''Hispania'', najbolj zahodni del) Ruta de la Plata je zgodovinska cestna povezava med Seviljo in Astorgo na berskem polotoku.
Poglej Luzitanija in Ruta de la Plata
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Luzitanija in Tarakonska Hispanija
Turduli
Predrimska ljudstva v južni Hispaniji Turduli, starodavno keltibersko pleme iz Luzitanije, sorodno Luzitancem.
Poglej Luzitanija in Turduli
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Luzitanija in Valencija
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Luzitanija in Veronski seznam
Via Augusta
Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).
Poglej Luzitanija in Via Augusta
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Luzitanija in Vizigotsko kraljestvo
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Luzitanija in Zadnja Hispanija
Zgodovina Portugalske
Zgodovina Portugalske opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje Portugalske ter tudi v sosednjih delih Iberskega polotoka, neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Luzitanija in Zgodovina Portugalske
60 pr. n. št.
60 pr.
Poglej Luzitanija in 60 pr. n. št.
72 pr. n. št.
72 pr.
Poglej Luzitanija in 72 pr. n. št.