Kazalo
45 odnosi: Akademija Hanlin, Šanghaj, Šiungnu, Šjan (dinastija Han), Šu Han, Šuandzang, Šučang, Čen Šov, Čeng Hao, Čeng, kralj Džova, Čuanrongi, Ban Gu, Cao Cao, Cao Pi, Cao Vej, Cesar Gaodzu iz dinastije Han, Džang Heng, Dži (dinastija Han), Dinastija Šang, Dinastija Džov, Dinastija Han, Dinastija Lju Song, Fang Šuanling, Han (država), Henan, Huan (dinastija Han), Jame Jungang, Jame Longmen, Jamski tempelj Bingling, Jongdžang, Kitajska arhitektura, Knjiga dokumentov, Laodzi, Obdobje pomladi in jeseni, Obdobje vojskujočih se držav, Oujang Šju, Partizanske prepovedi, Severne in južne dinastije, Sima Guang, Sima Tan, Tempelj belega konja, Tri kraljestva, Upor rumenih turbanov, Vangčeng, Vu Dzetjan, Zgodovina Kitajske.
Akademija Hanlin
Akademija Hanlin (kitajsko 翰林院, pinjin Hànlín Yuàn) je bila akademska in upravna visokošolska ustanova, ki jo je v 8.
Poglej Luojang in Akademija Hanlin
Šanghaj
Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.
Poglej Luojang in Šanghaj
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Luojang in Šiungnu
Šjan (dinastija Han)
Šjan (kitajsko 漢獻帝 / 汉献帝, pinjin Hàn Xiàndì), z osebnim imenom Liu Šje (kitajsko 劉協) in vljudnostnim imenom Bohe, je bil štirinajsti in zadnji cesar dinastije Han, ki je vladal od 28.
Poglej Luojang in Šjan (dinastija Han)
Šu Han
Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem.
Poglej Luojang in Šu Han
Šuandzang
Šuandzang (kitajsko: 玄奘, pinjin: Xuánzàng) kitajski budistični menih, učenjak, popotnik in prevajalec, * 602, Luojang, Henan, Kitajska, † 664, Tongčuan, Šanši, Kitajska.
Poglej Luojang in Šuandzang
Šučang
Šučang (tradicionalno kitajsko 許昌, poenostavljeno kitajsko 许昌) je mesto na ravni prefekture v osrednji kitajski provinci Henan.
Poglej Luojang in Šučang
Čen Šov
Čen Šov (kitajsko 陳壽), z vljudnostnim imenom Čengdzuo (承祚), je bil kitajski zgodovinar, ki je ustvarjal v obdobju treh kraljestev in dinastije Džin, * 233, † 297.
Poglej Luojang in Čen Šov
Čeng Hao
Čeng Hao (pinjin: Chéng Hào, 程顥, stilizirano ime Bóchún (kitajsko: 伯淳), neokonfucijanski filozof in kozmolog, * 1032 Luojang, Kitajska, † 1085. Skupaj z mlajšim bratom Čeng Jijem in še nekaterimi somišljeniki (Džov Dunji, Džang Dzaj, Šao Jong in Sima Guang ga uvrščamo med utiralce neokonfucijanstva, ki so se s konzervativno politično držo zoperstavili Vang Anšijevim ekonomskim reformam v Severnem Songu.
Poglej Luojang in Čeng Hao
Čeng, kralj Džova
Čeng (kitajsko 周成王, pinjin Zhōu Chéng Wáng, Wade–Giles Chou1 Ch‘êng2 Wang2) je bil drugi kralj dinastije Džov, ki je vladal od leta 1042 do 1021 pr.
Poglej Luojang in Čeng, kralj Džova
Čuanrongi
Čuanrongi (kitajsko 犬戎, pinjin Quǎnróng), včasih omenjeni tudi kot Bajgou (白狗, Beli psi) ali Bajlang (白狼, Beli volkovi) so bili etnična skupina, dejavna v severozahodnem delu Kitajske med in po dinastiji Džov (1046–221 pr. n. št.). Njihov jezik ali jeziki so spadali v tibeto-burmansko vejo kitajsko-tibetanskih jezikov.
Poglej Luojang in Čuanrongi
Ban Gu
Ban Gu (kitajsko 班固, pinjin Bān Gù) je bil kitajski zgodovinar, pesnik in politik, najbolj znan po svojem prispevku pri pisanju Knjige Hana, druge od Štiriidvajsetih dinastičnih zgodovin Kitajske, * 32, cesarska Kitajska, † 92, Luojang, Kitajska.
Poglej Luojang in Ban Gu
Cao Cao
Cao Cao (kitajsko 曹操), z vljudnostnim imenom Mengde, je bil kitajski državnik, vojskovodja in pesnik, ki se je povzpel na oblast proti koncu dinastije Vzhodni Han v letih okoli 184–220, * okoli 155, † 15. marec 220.
Poglej Luojang in Cao Cao
Cao Pi
Cao Pi (kitajsko 魏文帝) z vljudnostnim imenom Dzihuan, je bil prvi cesar države Cao Vej v obdobju treh kraljestev Kitajske, ki je vladal od leta 220 do 226, * okoli 187 † 29. junij 226.
Poglej Luojang in Cao Pi
Cao Vej
Vej (kitajsko 魏, pinjin Wèi), v zgodovinopisju znan kot Cao Vej (kitajsko 曹魏) ali Nekdanji Vej, je bila dinastična kitajska država in ena od treh velikih držav, ki so tekmovale za prevlado nad Kitajsko v obdobju treh kraljestev.
Poglej Luojang in Cao Vej
Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Cesar Gaodzu iz dinastije Han (256 – 1. junij 195 pr. n. št.), rojen kot Lju Bang z vljudnostnim imenom Dži (季) je bil ustanovitelj in prvi cesar dinastije Han, ki je vladal v letih 202–195 pr.
Poglej Luojang in Cesar Gaodzu iz dinastije Han
Džang Heng
pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.
Poglej Luojang in Džang Heng
Dži (dinastija Han)
Dži (poenostavljeno kitajsko 漢质帝, tradicionalno kitajsko 質帝, pinjin Hàn Zhì Dì) je bil kitajski cesar, deseti iz dinastije Han, * 138, † 26. julij 146.
Poglej Luojang in Dži (dinastija Han)
Dinastija Šang
Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.
Poglej Luojang in Dinastija Šang
Dinastija Džov
Dinastija Džov (starokitajsko *tiw) je bila kitajska vladarska dinastija, ki je sledila dinastiji Šang in vladala od 1046 pr.
Poglej Luojang in Dinastija Džov
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Luojang in Dinastija Han
Dinastija Lju Song
Dinastija Song, v zgodovini znana kot Lju Song (kitajsko 劉宋), Nekdanji Song (前宋) ali Song (južnih) dinastij (南朝宋), je bila kitajska cesarska dinastija, prva od štirih južnih dinastij v obdobju severnih in južnih dinastij.
Poglej Luojang in Dinastija Lju Song
Fang Šuanling
Fang Čjao z vljudnostnim imenom Šuanling, bolj znan kot Fang Šuanling (kitajsko 房玄齡) in posthumno znan kot vojvoda Vendžao iz Lianga, je bil kitajski državnik in pisatelj, ki je služil kot kancler pod cesarjem Tajdzongom v zgodnji dinastiji Tang, * 579, † 18. avgust 648.
Poglej Luojang in Fang Šuanling
Han (država)
Han (tradicionalno kitajsko 韓, poenostavljeno kitajsko 韩, pinjin Hánguó) je bila starodavna kitajska država v obdobju vojskujočih se držav.
Poglej Luojang in Han (država)
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Luojang in Henan
Huan (dinastija Han)
Cesar Huan (kitajsko 漢桓帝, pinjin Hàn Huán Dì) je bil 27.
Poglej Luojang in Huan (dinastija Han)
Jame Jungang
Jame Jungang (kitajsko 云冈石窟, pinjin Yúngāng shíkū), v preteklosti znane kot Jame Vudžovšan (kitajsko 武州山 / 武周山, pinjin Wǔzhōushān), so starodavne kitajske budistične tempeljske jame, zgrajene med dinastijo Severni Vej blizu mesta Datong, takrat imenovanega Pingčeng, v provinci Šanši.
Poglej Luojang in Jame Jungang
Jame Longmen
Jame Longmen so med najlepšimi primeri kitajske budistične umetnosti.
Poglej Luojang in Jame Longmen
Jamski tempelj Bingling, Jongdžang
Jamski tempelj Bingling je vrsta jam, polnih budističnih skulptur, vklesanih v naravne jame in kaverne v kanjonu ob Rumeni reki.
Poglej Luojang in Jamski tempelj Bingling, Jongdžang
Kitajska arhitektura
Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.
Poglej Luojang in Kitajska arhitektura
Knjiga dokumentov
Knjiga dokumentov (kitajsko 書經, pinjin Shūjīng, prejšnja romanizacija Šu King) ali Klasična zgodovina, znana tudi kot Šangšu (Čaščeni dokumenti), je zbirka retorične proze in ena od petih klasik starodavne kitajske književnosti, katere avtorstvo se pripisuje učenim osebnostim starodavne Kitajske.
Poglej Luojang in Knjiga dokumentov
Laodzi
Lao Cu (ali; pinjin: Lao Tzu) poznan tudi kot Laodzi (mandarinščina:; kitajsko: 老子; pinjin: Laozi; pogosto prevedeno kot "Stari učitelj"), in Lao Ce (pinjin: Lao Tze), kitajski filozof, * 6.
Poglej Luojang in Laodzi
Obdobje pomladi in jeseni
Pozno obdobje pomladi in jeseni (5. stoletje pr. n. št.) pred razpadom Džina in premikom Čina v Sečuan; Vej na tem zemljevidu je država, ki je nastala po razdelitvi Džina, in ne dinastija Vej Obdobje pomladi in jeseni je bilo obdobje v kitajski zgodovini od približno 770 do 481 pr.
Poglej Luojang in Obdobje pomladi in jeseni
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Luojang in Obdobje vojskujočih se držav
Oujang Šju
Oujang Šju (kitajsko 歐陽脩, pinjin Ōuyáng Xiū) s častnim imenom Jongšu je bil kitajski zgodovinar, kaligraf, epigrafik, esejist, pesnik in politik iz dinastije Song, * 1007, † 1072. Bil je znan pisatelj in med svojimi sodobniki veljal za osrednjo osebnost osmih mojstrov Tanga in Songa.
Poglej Luojang in Oujang Šju
Partizanske prepovedi
Partizanske prepovedi (kitajsko 黨錮之禍) je naziv dveh dogodkov v dinastiji Vzhodni Han, v katerih so aretirali številne konfucijanske učenjake, ki so služili kot uradniki v cesarski vladi Hana in nasprotovali močnim evnuhom, ter njihove podpornike, univerzitetne študente iz Luojanga.
Poglej Luojang in Partizanske prepovedi
Severne in južne dinastije
Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.
Poglej Luojang in Severne in južne dinastije
Sima Guang
Sima Guang (tradicionalno kitajsko 司馬光) s častnim imenom Džunši je bil kitajski zgodovinar, politik in pisatelj, * 17. november 1019, † 11. oktober 1086.
Poglej Luojang in Sima Guang
Sima Tan
Sima Tan (tradicionalno kitajsko 司馬談, poenostavljeno kitajsko 司马谈, pinjin Sīmǎ Tán) je bil kitajski astronom/astrolog in zgodovinar iz Zahodnega Hana, * okoli 165 pr. n. št., okoli 110 pr. n. št. Njegove Zapise velikega zgodovinarja je dokončal njegov sin Sima Čjan, ki se šteje za utemeljitelja kitajskega zgodovinopisja.
Poglej Luojang in Sima Tan
Tempelj belega konja
Tempelj belega konja (kitajsko 白马寺) je budistični tempelj v Luojangu v kitajski provinci Henan, ki je po izročilu prvi budistični tempelj na Kitajskem.
Poglej Luojang in Tempelj belega konja
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Luojang in Tri kraljestva
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga.
Poglej Luojang in Upor rumenih turbanov
Vangčeng
Vangčeng (kitajsko 王城, Vángčéng) je bil starodavno kitajsko mesto iz obdobja dinastije Džov.
Poglej Luojang in Vangčeng
Vu Dzetjan
Vu Dzetjan (poenostavljeno kitajsko 武则天, tradicionalno kitajsko 武則天, pinjin Wǔ Zétiān) ali Vu Hou z osebnim imenom Vu Džao je bila prva in edina cesarica v zgodovini KitajskeRothschild, N, Henry (2015).
Poglej Luojang in Vu Dzetjan
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Luojang in Zgodovina Kitajske