Kazalo
18 odnosi: Anton Sovre, Avlos, David (Bernini), Diadumen, Dioniz, Dvanajst bogov Olimpa, Erazem Rotterdamski, Lemnoška Atena, Parisova sodba, Parisova sodba (Rubens), Pella, Rimsko cesarstvo, Saturnalije, Secretum (Petrarka), Semiramida, Seznam grških pisateljev, Thomas More, Umm Qais.
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Lukijan in Anton Sovre
Avlos
Avlos (starogrško αὐλός, množina αὐλοί, auloi) ali tibija (latinsko) je bil antično grško pihalno glasbilo, ki ga pogosto vidimo na umetniških delih in ga potrjuje tudi arheologija.
Poglej Lukijan in Avlos
David (Bernini)
David je marmorna skulptura Giana Lorenza Berninija v naravni velikosti.
Poglej Lukijan in David (Bernini)
Diadumen
Diadumen (Mladenič z oglavnico) je skupaj s Kopjenoscem najbolj nazoren tip kipa, ki jih je ustvarjal Poliklejt.
Poglej Lukijan in Diadumen
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Lukijan in Dioniz
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Lukijan in Dvanajst bogov Olimpa
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Poglej Lukijan in Erazem Rotterdamski
Lemnoška Atena
Atena brez čelade s čukom na Durisovi sliki Lemnoška Atena je bil klasični grški kip boginje Atene.
Poglej Lukijan in Lemnoška Atena
Parisova sodba
Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.
Poglej Lukijan in Parisova sodba
Parisova sodba (Rubens)
Parisova sodba je ena od številnih slik, ki jih je naslikal Peter Paul Rubens, ki se ne ujemajo z 22 upodobitvami teme, pripisane Lucasu Cranachu starejšemu.
Poglej Lukijan in Parisova sodba (Rubens)
Pella
Pella (Πέλλα) je starodavno mesto v Osrednji Makedoniji v Grčiji.
Poglej Lukijan in Pella
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Lukijan in Rimsko cesarstvo
Saturnalije
Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.
Poglej Lukijan in Saturnalije
Secretum (Petrarka)
*Za zgodovinsko-kriminalno poučni roman zakoncev Monaldi & Sorti glej: Secretum Secretum (De secreto conflictu curarum mearum, prevajamo iz latinščine kot Skrivnost ali Moja skrivnostna knjiga, Moj skrivnostni dnevnik) je trilogija dialogov v latinščini, ki jo je Petrarka napisal nekje od 1347 do 1353, v kateri svojo vero preučuje s pomočjo svetega Avguština in "v prisotnosti gospe Resnice".
Poglej Lukijan in Secretum (Petrarka)
Semiramida
''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.
Poglej Lukijan in Semiramida
Seznam grških pisateljev
Seznam grških pisateljev.
Poglej Lukijan in Seznam grških pisateljev
Thomas More
Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.
Poglej Lukijan in Thomas More
Umm Qais
Umm Qais ali Qays je mesto na severu Jordanije, ki je v glavnem znano po bližini ruševin starodavne Gadare (v nekaterih besedilih Gedaris), tudi nekdanja škofija in sedanja rimskokatoliška naslovna škofija.
Poglej Lukijan in Umm Qais