Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Akvitanska Galija, Belgijska Galija, Bretanja, Gaj Avgust Oktavijan, Gornja Germanija, Gracijan (rimski cesar), I. legija Minervia, Karakala, Klavdij I., Le Mans, Legatus Augusti pro praetore, Pagus, Parizi, Rimska provinca, Rona - Alpe, Rouen, Sens, Seznam rimskih cesarjev, Tourski amfiteater, Veronski seznam, Via Aquitania.
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Novo!!: Lugdunska Galija in Akvitanska Galija · Poglej več »
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.
Novo!!: Lugdunska Galija in Belgijska Galija · Poglej več »
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Lugdunska Galija in Bretanja · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Lugdunska Galija in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Novo!!: Lugdunska Galija in Gornja Germanija · Poglej več »
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Novo!!: Lugdunska Galija in Gracijan (rimski cesar) · Poglej več »
I. legija Minervia
Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.
Novo!!: Lugdunska Galija in I. legija Minervia · Poglej več »
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Novo!!: Lugdunska Galija in Karakala · Poglej več »
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Novo!!: Lugdunska Galija in Klavdij I. · Poglej več »
Le Mans
Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.
Novo!!: Lugdunska Galija in Le Mans · Poglej več »
Legatus Augusti pro praetore
CIL V, 877:http://oracle-vm.ku-eichstaett.de:8888/epigr/epieinzel_it?p_belegstelle.
Novo!!: Lugdunska Galija in Legatus Augusti pro praetore · Poglej več »
Pagus
Burgundski ''pagi'' v 9. stoletju Pagus (latinsko: pāgus), regija ali podregija, naziv, ki je primerljiv s sodobnim francoskim pays in španskim pago.
Novo!!: Lugdunska Galija in Pagus · Poglej več »
Parizi
Karta Galije v 1. stoletju n. št. Pariški zlatnik iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec s podobo konja iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec, Metropolitan Museum of Art Parizi (latinsko Parisii), keltsko pleme, ki je bilo v železni dobi od sredine 3.
Novo!!: Lugdunska Galija in Parizi · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Lugdunska Galija in Rimska provinca · Poglej več »
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Novo!!: Lugdunska Galija in Rona - Alpe · Poglej več »
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Novo!!: Lugdunska Galija in Rouen · Poglej več »
Sens
''Znotraj katedrale v Sensu'', Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874. Sens je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza.
Novo!!: Lugdunska Galija in Sens · Poglej več »
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Novo!!: Lugdunska Galija in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »
Tourski amfiteater
Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta. Struktura je bila ogromna, eliptična zgradba približno 122 krat 94 metrov. Po zasnovi ga uvrščamo med »primitivne« amfiteatre. Za razliko od znamenitega Koloseja, ki je bil večinoma zidan in zgrajen nad zemljo, je bil amfiteater v Toursu narejen večinoma iz zemlje in ustvarjen s premikanjem zemlje in kamnin v skledasto obliko. Gledalci so verjetno sedeli neposredno na travnatih pobočjih, medtem ko so zidake uporabljali predvsem za vomitorium in podporne zidove. Ko so ga v 2. stoletju razširili (na 156 m × 134 m), je postal ena največjih zgradb (med prvimi desetimi) v Rimskem cesarstvu. Ni jasno, zakaj je bil amfiteater razširjen glede na število prebivalcev in počasno rast mesta v tistem času. Približno stoletje kasneje je bil ta razširjeni amfiteater preoblikovan v trdnjavo z dodatkom obzidja v slogu nasipa, značilnega v času zatona Rimskega cesarstva. V srednjem veku je postopoma propadal in na njem so zgradili kanonične hiše, ki so ga postopoma zakrile. Vomitorium so na neki točki spremenili v kleti. Amfiteater je bil nato popolnoma pozabljen vse do 19. stoletja, ko so ga ponovno odkrili (1855). Dokazi, kot so razporeditev ulic in žareče parcele okrožja, so opozorili na njegov obstoj. Z raziskavami in analizami terena v 1960-ih so bili zbrani dodatni podatki o kleteh hiš, ki so bile prej zgrajene na stenah amfiteatra. V zadnjem desetletju so potekale bolj poglobljene študije topografije in arhitekture, ki spreminjajo teorije in mnenja o tem spomeniku. Ostanki amfiteatra niso neposredno zaščiteni kot zgodovinska mesta; nekatere hiše, zgrajene na njem, pa so registrirane kot zgodovinski spomeniki. Ruševine amfiteatra so pomembne, saj so med najstarejšimi znanimi ruševinami v mestu in ponujajo namige o zgodnji zgodovini in razvoju območja.
Novo!!: Lugdunska Galija in Tourski amfiteater · Poglej več »
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Novo!!: Lugdunska Galija in Veronski seznam · Poglej več »
Via Aquitania
Via Aquitania je bila rimska cesta, ki je nastala leta 118 pred našim štetjem v rimski provinci Galiji.
Novo!!: Lugdunska Galija in Via Aquitania · Poglej več »
