Kazalo
317 odnosi: Aachenski mir (1668), Absolutizem, Adrien Auzout, Akademska umetnost, Alegorija Vrlin (Correggio), Alzacija, Ana Avstrijska, André le Notre, Angers, Angleško-nizozemske vojne, Argentan, Armand Jean du Plessis de Richelieu, Atto Melani, Axe historique, Španska nasledstvena vojna, Španske stopnice, Ženska z ogledalom, Émilie du Châtelet, Balet, Balet pariške Opere, Baročna arhitektura, Baročno kiparstvo, Belle-Île, Bitka pri Monoštru (1664), Bitka pri Verdunu, Bombardiranje Bruslja, Bonn, Bordeaux, Bourboni, Brigadni general (Francija), Brooke Shields, Bruselj, Burgundska grofija, Caesar de Choiseul, Canal du Midi, Carignan, Ardennes, Chambord, Loir-et-Cher, Charles Le Brun, Chartres, Château de Chenonceau, Château de Saint-Germain-en-Laye, Claude de Forbin, Cognac, Colmar, Coucy-le-Château-Auffrique, Cours Mirabeau, Créteil, Dan norcev, Denis de Sallo, Denis Papin, ... Razširi indeks (267 več) »
Aachenski mir (1668)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki so ga 2. maja 1668 podpisale Francija in Španija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Aachenski mir (1668)
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Absolutizem
Adrien Auzout
Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Adrien Auzout
Akademska umetnost
Akademska umetnost ali akademizem je slog slikarstva in kiparstva, ki je nastal pod vplivom evropskih akademij umetnosti.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Akademska umetnost
Alegorija Vrlin (Correggio)
Alegorija vrlin je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 x 88 cm.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Alegorija Vrlin (Correggio)
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Alzacija
Ana Avstrijska
Ana Avstrijska (Ana Marija Mavricija), španska princesa in kasneje francoska kraljica, * 22. september 1601, Valladolid v Španiji, † 20. januar 1666, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ana Avstrijska
André le Notre
André Le Nôtre, (tudi André Le Nostre), francoski krajinski arhitekt in glavni vrtnar kralja Ludvika XIV, * 12. marec 1613, Pariz, † 15. september 1700, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in André le Notre
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Angers
Angleško-nizozemske vojne
Angleško-nizozemske vojne so štiri pomorske vojne, ki sta jih v 17.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Angleško-nizozemske vojne
Argentan
Argentan je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Orne.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Argentan
Armand Jean du Plessis de Richelieu
Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Armand Jean du Plessis de Richelieu
Atto Melani
Atto Melani, italijanski skladatelj, pevec in diplomat * 30. marec 1626, Pistoia (Toskana), † 4. januar 1714, Pariz, Francosko kraljestvo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Atto Melani
Axe historique
Axe historique (»Zgodovinska os«) je linija spomenikov, stavb in prometnic, ki se razteza od središča Pariza v Franciji proti zahodu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Axe historique
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Španska nasledstvena vojna
Španske stopnice
Španske stopnice, gledano s trga Piazza di Spagna. V ospredju je Fontana della Barcaccia Španske stopnice (italijansko Scalinata di Trinità dei Monti) je niz stopnic v Rimu v Italiji, ki se vzpenjajo po strmem pobočju med trgom Piazza di Spagna na dnu in trgom Trinità dei Monti, na katerem prevladuje cerkev Trinità dei Monti na vrhu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Španske stopnice
Ženska z ogledalom
Ženska z ogledalom je Tizianova slika, datirana v ok.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ženska z ogledalom
Émilie du Châtelet
Gabrielle Émilie Le Tonnelier de Breteuil, markiza du Châtelet, pogosto Émilie du Châtelet, francoska matematičarka in fizičarka, * 17. december 1706, Pariz, † 10. september 1749, Lunéville.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Émilie du Châtelet
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Balet
Balet pariške Opere
Balet pariške Opere (polno ime Le Ballet de l'Opéra national de Paris) je uradna baletna skupina pariške Opere.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Balet pariške Opere
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Baročna arhitektura
Baročno kiparstvo
Baročno kiparstvo je kiparstvo, ki je povezano z baročnim slogom v obdobju med zgodnjim 17.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Baročno kiparstvo
Belle-Île
Bela točka: Lega otokaRdeča točka: Lega naselja Le Palais na otoku Belle-Île, tudi Belle-Île-en-Mer (bretonsko ar Gerveur, starejše Guedel) je francoski otok v Atlantiku južno od Bretanskega polotoka.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Belle-Île
Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Bitka pri Monoštru (1664)
Bitka pri Verdunu
Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Bitka pri Verdunu
Bombardiranje Bruslja
Bombardiranje Bruslja francoskih vojakov Ludvika XIV. 13., 14.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Bombardiranje Bruslja
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Bonn
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Bordeaux
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Bourboni
Brigadni general (Francija)
Charles de Gaulle s kepijem brigadnega generala; jasno sta vidni tudi dve zvezdi na levem rokavu. Brigadni general (izvirno Général de brigade; dobesedno general brigade) je višji vojaški čin, ki je v uporabi v Francoski kopenski vojski in Francoski žandarmeriji; v Francoskem vojnem letalstvu mu ustreza čin letalskega brigadnega generala (Général de brigade aérienne), medtem ko mu v Francoski vojni mornarici ustreza čin kontraadmirala.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Brigadni general (Francija)
Brooke Shields
Brooke Christa Shields, ameriška filmska, gledališka in televizijska igralka ter fotomodel, * 31. maj 1965, New York City, New York, Združene države Amerike.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Brooke Shields
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Bruselj
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Burgundska grofija
Caesar de Choiseul
Caesar de Choiseul, vojvoda de Choiseul, francoski maršal, * 1602, † 23. december 1675.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Caesar de Choiseul
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Canal du Midi
Carignan, Ardennes
Carignan je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Ardeni regije Šampanja-Ardeni.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Carignan, Ardennes
Chambord, Loir-et-Cher
Chambord je Občina v departmaju Loir-et-Cher regije Centre-Val de Loire.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Chambord, Loir-et-Cher
Charles Le Brun
Charles Le Brun (krščen 24. februarja 1619 – 12. februarja 1690) je bil francoski slikar, fiziognomist, umetnostni teoretik in direktor več umetniških šol svojega časa.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Charles Le Brun
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Chartres
Château de Chenonceau
Château de Chenonceau (francosko) je francoski dvorec, ki se razteza čez reko Cher, blizu majhne vasice Chenonceaux, Indre-et-Loire, Centre-Val de Loire.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Château de Chenonceau
Château de Saint-Germain-en-Laye
Château de Saint-Germain-en-Laye je nekdanja kraljeva palača v občini Saint-Germain-en-Laye, v departmaju Yvelines, približno 19 km zahodno od Pariza, Francija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Château de Saint-Germain-en-Laye
Claude de Forbin
Grof Claude de Forbin, francoski admiral, * 6. avgust 1656, † 4. marec 1733.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Claude de Forbin
Cognac
Cognac (saintonško Cougnat) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefekturi departmaja Charente.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Cognac
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Colmar
Coucy-le-Château-Auffrique
Coucy-le-Château-Auffrique je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aisne regije Pikardije.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Coucy-le-Château-Auffrique
Cours Mirabeau
Cours Mirabeau je široka prometnica v Aix-en-Provenceu v Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Cours Mirabeau
Créteil
Créteil je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Val-de-Marne.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Créteil
Dan norcev
Dán nôrcev je neuradni praznik, ki ga praznujemo 1. aprila.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Dan norcev
Denis de Sallo
Denis de Sallo, Sieur de la Coudraye, francoski pravnik, pisec in urednik, * 1626, Pariz, Francija, † 14. maj 1669, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Denis de Sallo
Denis Papin
Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Denis Papin
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Devetletna vojna
Devolucijska vojna
Devolucijska vojnaje bila vojna med Francijo in Španijo v letih 1667 in 1668, s katero si je francoski kralj Ludvik XIV. prisvojil velik del Španske Nizozemske in Franche-Comtéja, provinc Svetega rimskega cesarstva (v lasti španskih kraljev).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Devolucijska vojna
Diana iz Versaillesa
Versajska Diana je nekoliko višji marmornat kip rimske boginje Diane (grško Artemida) z jelenom.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Diana iz Versaillesa
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Diona (luna)
Dissimulatio (Monaldi & Sorti)
Dissmulatio (dissimulātiō, -ōnis, f.) je latinska beseda, ki pomeni pretvarjanje, pa tudi zakrinkanje, maskiranje, skratka hinavščina; pomeni pa tudi zatajevanje, prikrivanje, zaničevanje ali preziranje.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Dissimulatio (Monaldi & Sorti)
Dole, Jura
Dole je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, podprefektura departmaja Jura.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Dole, Jura
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Domača ovca
Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)
Doprsni kip Ludvika XIV. je marmorni doprsni kip, portret italijanskega umetnika Giana Lorenza Berninija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)
Dresdenski triptih
Dresdenski triptih (ali Devica z otrokom, sv. Mihaelom in sv. Katarino ter donatorjem ali Triptih Device in otroka) je zelo majhen triptih staronizozemskega slikarja Jana van Eycka.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Dresdenski triptih
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Družina Gonzaga
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Drugo obleganje Dunaja
Dvorec Linderhof
Dvorec Linderhof Dvorec Linderhof okoli leta 1900 Linderhof je grad oziroma dvorec v dolini Graswangtal v severozahodni Bavarski, v bližini samostana Ettal.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Dvorec Linderhof
Elizabeta II. Britanska
Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Elizabeta II. Britanska
Elizejske poljane
Elizejske poljane ali Avenue des Champs-Élysées (francoska izgovorjava) je avenija v 8.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Elizejske poljane
Elton John
Sir Elton Hercules John, CBE, (rojen kot Reginald Kenneth Dwight), angleški rock pevec, tekstopisec, skladatelj, pianist in občasni igralec, * 25. marec 1947, Pinner, Middlesex, Anglija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Elton John
Emblem
''Candide et syncer'' Emblem je likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost ali idejoSSKJ ali emblem je abstraktna ali reprezentativna slikovna podoba, ki predstavlja zamisel, kot moralno resnico ali alegorijo ali osebo, kot kralja ali svetnika.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Emblem
Emerik Thököly
Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Emerik Thököly
Enghien-les-Bains
Enghien-les-Bains je severno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Val-d'Oise regije Île-de-France.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Enghien-les-Bains
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Erevan
Evgen Savojski
Princ Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat in državnik francoskega rodu, * 1663, Pariz, Francija, † 21. april 1736, Dunaj, Avstrija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Evgen Savojski
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Evropa
Fabrizio Spada
Fabrizio Spada, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. marec 1643, Rim, Papeška država, † 15. junij 1717, Rim, Papeška država Bil je državni tajnik pod Inocencom XII..
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Fabrizio Spada
Filip II. Orleanski
Filip II.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Filip II. Orleanski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Filip V. Španski
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Fontainebleau
Fontainebleaujski gozd
Fontainebleaujski gozd, francosko la forêt de Fontainebleau (po mestu, okrog katerega se razprostira), nekdaj la forêt de Bière (po predelu severno od gozda), je mešani listopadni gozd 60 km jugovzhodno od Pariza v Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Fontainebleaujski gozd
François Couperin
François Couperin, francoski baročni skladatelj, čembalist in organist, * 10. november 1668, Pariz, † 12. september 1733, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in François Couperin
François de La Rochefoucauld
François VI.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in François de La Rochefoucauld
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Francoska akademija znanosti
Francoska baročna arhitektura
Francoska baročna arhitektura, včasih imenovana tudi francoski klasicizem, je bila slog arhitekture v času vladavine Ludvika XIII. (1610–43), Ludvika XIV. (1643–1715) in Ludvika XV. (1715–74).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Francoska baročna arhitektura
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Francoske verske vojne
Francoski park
Francoski park tudi francoski formalni vrt, francosko jardin à la française (dobesedno, 'vrt na francoski način') je slog parka, ki temelji na simetriji razporejeni precej geometrično in se opira na točno začrtane vzorce ter uvaja red v naravo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Francoski park
Francoski renesančni vrtovi
Vrtovi francoske renesanse so vrtni slog, prvotno navdihnjen z italijanskim renesančnim vrtom, ki se je kasneje razvil v veličastnejši in bolj formalni vrt à la française v času vladanja Ludvika XIV. Leta 1495 so kralj Karel VIII. in njegovi plemiči po vojni v Italiji vrnili renesančni slog nazaj v Francijo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Francoski renesančni vrtovi
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Francosko kraljestvo
Francosko-nizozemska vojna
Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Francosko-nizozemska vojna
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Frankovska
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Freiburg im Breisgau
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Friderik I. Pruski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Fronda
Frónda je bilo v zgodovini politično gibanje ali tudi državljanska vojna v Franciji sredi 17. stoletja.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Fronda
Galikanizem
Galikanizem (ecclesia gallicana) je smer v francoskem katolicizmu, ki je poskušala omejiti papeško oblast v korist škofovske in posvetne oblasti.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Galikanizem
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Gelderland
Gian Lorenzo Bernini
Gian Lorenzo Bernini, italijanski baročni kipar, arhitekt, slikar in pisec 17. stoletja, * 7. december 1598, Neapelj, † 28. november 1680, Rim.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Gian Lorenzo Bernini
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Giulio Raimondo Mazzarino
Givet
Givet (valonsko Djivet) je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Ardeni regije Šampanja-Ardeni.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Givet
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Gledališče
Graščina Chantilly
Graščina Chantilly, francosko Château de Chantilly je zgodovinska graščina, ki stoji v mestu Chantilly v Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Graščina Chantilly
Graščina Vaux-le-Vicomte
Graščina Vaux-le-Vicomte je francoska baročna graščina, ki se nahaja v Maincyju, v bližini Meluna, 55 km jugovzhodno od Pariza v departmaju Seine-et-Marne, Francija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Graščina Vaux-le-Vicomte
Grad Ammersoyen
Grad Ammersoyen stoji v Ammerzodenu v regiji Bommelerwaard v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grad Ammersoyen
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grad Heidelberg
Grad Herrenchiemsee
Herrenchiemsee je grad na otoku Herreninsel na Kimskem jezeru na Bavarskem.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grad Herrenchiemsee
Grad Louvre
Grad Louvre, znan tudi kot srednjeveški Louvre, je bil grad, ki ga je zgradil francoski kralj Filip II. na desnem bregu reke Sene, da bi okrepil mestno obzidje, ki ga je zgradil okoli Pariza.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grad Louvre
Grad Powis
Grad Powis (valižansko Castell Powis) je srednjeveški grad, trdnjava in velik podeželski dvorec blizu Welshpoola, Powys, Wales.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grad Powis
Grad Stupinigi
Grad Stupinigi (italijansko Palazzina di Caccia z dne Stupinigi je bil lovski dvorec in ena od rezidenc kraljeve hiše Savojcev v severni Italiji in je del UNESCO-vega seznam svetovne dediščine. Zgrajena kot kraljevi lovski dvorec v začetku 18. stoletja, se nahaja v kraju Stupinigi, predmestju mesta Nichelino, 10 km jugozahodno od Torina.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grad Stupinigi
Gradovi v dolini reke Loare
Izraz gradovi v dolini reke Loare (fr. Châteaux de la Loire) zajema v srednjem veku zgrajene utrdbe, ki so jih francoski dvorjani prezidali v renesančnem in baročnem slogu, ter kasneje postavljene dvorce velikašev ob spodnjem toku reke Loare, navadno nizvodno od mesta Gien, ter pritokih Maine, Cher, Indre, Creuse in Loir.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Gradovi v dolini reke Loare
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grofija Flandrija
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grofija Hainaut
Grofija Venaissin
Ozemlje grofije Venaissin Grofija Venaissin (francosko Comtat Venaissin) je nekdanje ime ozemlja okoli mesta Avignon v sedanji francoski regiji Provence-Alpes-Côte d'Azur.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Grofija Venaissin
Guyancourt
Guyancourt je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Yvelines regije Île-de-France.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Guyancourt
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Habsburška monarhija
Haguenau
Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Haguenau
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Heidelberg
Heraclea Cybistra
Heraclea Cybistra je helenistično mesto v bližini sodobnega mesta Ereğli v provinci Konya, Turčija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Heraclea Cybistra
Herajon na Samosu
Herajon na Samosu je bilo veliko svetišče boginje Here v južni pokrajini Samos, v Grčiji, 6 km jugozahodno od antičnega mesta, v nižini in močvirni rečni kotlini blizu morja.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Herajon na Samosu
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Hilderik I.
Hispaniola
Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Hispaniola
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Hugenoti
Imprimatur (Monaldi & Sorti)
Imprimatur je zgodovinski roman in prvi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca Rita Monaldi in Francesco Sorti.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Imprimatur (Monaldi & Sorti)
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ivan II. Poljski
Jakob II. Angleški
Jakob II.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Jakob II. Angleški
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Jan III. Sobieski
Jean Racine
Jean Baptiste Racine (rasín), francoski klasicistični književnik, * 21. december 1639, La Ferté-Milon, † 21. april 1699, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Jean Racine
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Lully
Jean-Baptiste Lully (Giovanni Battista Lulli), francoski skladatelj italijanskega rodu, * 28. november 1632 Firence, † 22. marec 1687 Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Jean-Baptiste Lully
Jean-Bernard Knepper
Jean-Bernard Knepper, luksemburški odvetnik, sodnik in politik, * 1638, † 14. november 1698.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Jean-Bernard Knepper
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Jean-Felix Picard (astronom)
Johan de Witt
Johan de Witt, nizozemski pravnik, politik in državnik, * 24. september 1625, Dordrecht, † 20. avgust 1672, Haag.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Johan de Witt
John Vanbrugh
Sir John Vanbrugh, tudi (krščen 24. januarja 1664 v Londonu, † 26. marec 1726 neznano) je bil angleški baročni arhitekt in dramatik.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in John Vanbrugh
Journal des sçavans
Naslovnica prve številke z dne 5. januarja 1665 Journal des sçavans je bila francoska znanstvena revija in prva serijska publikacija te vrste na svetu, ki je začela izhajati leta 1665 v Parizu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Journal des sçavans
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Južna Nizozemska
Kabinet (soba)
Kabinet (znan tudi pod drugimi imeni) je bil zasebna soba v hišah in palačah zgodnje moderne Evrope, soba, ki je služila kot studio ali za umik običajno moža.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kabinet (soba)
Kabinet medalj
Kabinet medalj (francosko Cabinet des Médailles, uradno Département des Monnaies, Médailles et Antiques de la Bibliothèque nationale de France), je oddelek Francoske narodne knjižnice. Nahaja se v Parizu v palači Richelieu-Louvois na Rue de Richelieu, nekdanji glavni zgradbi knjižnice.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kabinet medalj
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Karel II. Španski
Katarski gradovi
Katarski gradovi (francosko Châteaux cathares) je sodoben izraz, ki ga uporablja turistična industrija (po vzoru Pays Cathare – katarska dežela) za označevanje številnih srednjeveških gradov v francoski zgodovinski provinci Languedoc.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Katarski gradovi
Kava
Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kava
Klasicistična književnost
Klasicistična književnost (tudi klasicizem iz, odličen, vzoren) je poskus obnovitve antične književnosti v 17. in 18. stoletju v evropski, zlasti francoski književnosti.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Klasicistična književnost
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kneževina Transilvanija
Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)
Konjeniški kip kralja Ludvika XIV. je skulptura, ki jo je zasnoval in delno izdelal italijanski umetnik Gian Lorenzo Bernini, ki je bil prvotno pripeljan v Francijo, da bi oblikoval novo pročelje Louvra, portretni doprsni kip in konjeniški kip.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)
Krajinska arhitektura
Krajinska arhitektura je dejavnost oblikovanja zunanjih javnih površin, znamenitosti in struktur za doseganje okoljskih, socialnih, vedenjskih ali estetskih rezultatov.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Krajinska arhitektura
Kraljeva palača, Pariz
Kraljeva palača v Parizu (francosko Palais-Royal, izgovorjava) je nekdanja kraljeva palača v 1.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kraljeva palača, Pariz
Kraljeva palača, Torino
Kraljeva palača v Torinu (italijansko Palazzo Reale di Torino) je zgodovinska palača Savojcev v mestu Torino v severni Italiji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kraljeva palača, Torino
Kravata
Izložbeni lutki s pisanima kravatama Kravata je trak iz blaga za nošnjo v dekorativne namene, modni dodatek, ki se uporablja zlasti v formalni moški garderobi.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kravata
Kristijan V. Danski
Kristijan V., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, * 15. april 1646, Flensburg, † 25. avgust 1699, Kopenhagen.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kristijan V. Danski
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Kristina Švedska Katoliška
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Languedoc
Le Locle
Le Locle (nemško Luggli) je občina v kantonu Neuchâtel v Švici.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Le Locle
Leonardo DiCaprio
Leonardo Wilhelm DiCaprio, ameriški filmski igralec in producent italoameriškega rodu, * 11. november 1974, Los Angeles, Kalifornija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Leonardo DiCaprio
Les Invalides
Hôtel des Invalides (»hiša invalidov«), običajno imenovana Les Invalides (francoska izgovorjava), je kompleks stavb v 7.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Les Invalides
Libanonsko gorovje
Libanonsko gorovje (جَبَل لُبْنَان, jabal lubnān, sirsko ܛܘܪ ܠܒ݂ܢܢ,, ṭūr lewnōn; v preteklosti poimenovano tudi samo Libanon ali Libanonske gore) je gorovje v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Beka v vzhodnem delu države.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Libanonsko gorovje
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Lille
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Limburg (Nizozemska)
Linijska ladja
Nicholas Pocock:''Bitka za Copenhagen''. Slika predstavlja bitko med Danci in Angleži iz leta 1801; v ozadju mesto, pred njim danski branilci in v diagonali slike britanska »prva linija«, ki ščiti ostalo ladjevje. Línijska ládja je tip težke močno oborožene lesene vojne ladje na jadra, predhodnice oklepnice in bojne ladje.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Linijska ladja
Longwy
Longwy je naselje in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Meurthe-et-Moselle regije Lorene.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Longwy
Louis Le Vau
Louis Le Vau (1612 – 11. oktober 1670) je bil francoski baročni arhitekt, ki je delal za kralja Ludvika XIV. Bil je arhitekt, ki je pomagal razviti francoski klasicistični slog v 17.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Louis Le Vau
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Louvre
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Louvrska palača
Ludovisijev Galačan ubija sebe in svojo ženo
Ludovisijev Galačan ubija sebe in svojo ženo (tudi Galačanov samomor) je rimska marmorna skupina, ki prikazuje človeka, ki potiska meč v svoje prsi, in izzivalno gleda nazaj, s svojo levo roko pa podpira umirajočo žensko.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ludovisijev Galačan ubija sebe in svojo ženo
Ludvik
Ludvik je moško osebno ime, ki izhaja iz (staro)germnskega imena Lodowicus.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ludvik
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ludvik XV. Francoski
Ludvik-Filip I. Francoski
Ludvik Filip I., francoski kralj od leta 1830 do leta 1848, * 6. oktober 1773, Pariz † 26. avgust 1850, Claremont Ludvik Filip se je rodil 6.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ludvik-Filip I. Francoski
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Maastricht
Madame Guyon
Jeanne-Marie Bouvier de la Motte-Guyon, krajše Jeanne Guyon, bolj znana kot Madame Guyon, francoska krščanska mistikinja, kvietistka, * 13. april 1648, Montagris, Francija, † 9. junij 1717, Blois, Francija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Madame Guyon
Manšetni gumb
Manšetni gumb Manšetni gumbi Cufflink photographed by Paolo Monti. Fondazione BEIC Manšetni gumb je okrasna sponka, ki se uporablja za spenjanje obeh koncev manšete na moški ali ženski srajci.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Manšetni gumb
Mantes-la-Jolie
Mantes-la-Jolie (tudi samo Mantes) je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Mantes-la-Jolie
Manufaktura Gobelins
Manufaktura Gobelins (francosko Manufacture des Gobelins) je zgodovinska tovarna tapiserij v Parizu v Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Manufaktura Gobelins
Margaret Cavendish
Margaret Cavendish, vojvodinja Newcastle-upon-Tyne, rojena Margaret Lucas, angleška plemkinja, literatka, znanstvenica in filozofinja, * 1623, Colchester, Essex, Anglija, †15. december 1673, Welbeck, Nottinghamshire, Anglija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Margaret Cavendish
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Marseille
Matignonska palača
Matignonska palača se nahaja na ulici Rue de Varenne, v 7.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Matignonska palača
Maubeuge
Maubeuge (nizozemsko Mabuse) je mesto in občina v severnem francoskem departmaju Nord regije Nord-Pas-de-Calais.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Maubeuge
Menars (grad)
Posest z gradom je 1636 pripadla Charronu, poštnemu upravniku v Montlivaultu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Menars (grad)
Messina
Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Messina
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Mestna hiša, Osnabrück
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Metamorfoze
Meudon
Meudon je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Meudon
Miniatura (umetnost)
Elisabeth von Brandenburg (1510–1558), Miniatura, Braunschweigisches Landesmuseum. Miniatura (iz italijanščine) ima dvojni pomen v slikarstvu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Miniatura (umetnost)
Mistična poroka sv. Katarine (Correggio, Pariz)
Mistična poroka svete Katarine je slika Correggia iz sredine 1520-ih, ki je trenutno shranjena in razstavljena v Louvru v Parizu v Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Mistična poroka sv. Katarine (Correggio, Pariz)
Množično zunanje izvajanje
Crowdsourcing je vrsta aktivnosti, pri katerih sodeluje množica ljudi z namenom reševanja širšega problema.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Množično zunanje izvajanje
Molière
Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière (po slovensko), francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Molière
Mona Liza
cm (Louvre, Pariz). Móna Líza (italijansko, špansko La Gioconda, francosko La Joconde) je slika renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, naslikana na les z oljnimi barvami, nekako med letoma 1503 in 1505.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Mona Liza
Monaldi & Sorti
Monaldi & Sorti je pisateljsko ime oziroma psevdonim italijanskega poročenega zakonskega para, pisateljske dvojice: Francesco Sorti in Rita Monaldi.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Monaldi & Sorti
Mont-Dauphin
Mont-Dauphin je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Hautes-Alpes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Mont-Dauphin
Montaubanska stolnica
Montaubanska stolnica (vrancosko Cathédrale Notre-Dame-de-l'Assomption de Montauban), tudi stolnica marije vnebovzete v Montaubanu je francoska katoliška stolnica v mestu Montauban, v departmaju Tarn-et-Garonne.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Montaubanska stolnica
Montmorency
Montmorency je severozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Val-d'Oise regije Île-de-France.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Montmorency
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Montpellier
Mulaj Ismail
Mulaj Ismail Ibn Šerif (arabsko مولاي إسماعيل بن الشريف) je bil drugi sultan Maroka iz dinastije Alaui, ki je vladal od leta 1672 do 1727, * okoli 1645, Sidžilmasa, † 22. marec 1727, Meknes.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Mulaj Ismail
Musée de l'Armée
Zgradba Les Invalides v Parizu Musée de L'Armée je muzej v Les Invalides (Pariz, Francija).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Musée de l'Armée
Mysterium (Monaldi & Sorti)
;mystērium v latinščini: Mysterium (mystērium, -i, n.) je latinska beseda, ki pomeni skrivnost, pa tudi tajnost, tajna; navadno se uporablja v množini in pomeni misteriji, tajni nauki, tajno bogoslužje.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Mysterium (Monaldi & Sorti)
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Neapeljsko kraljestvo
Nueva planta
Naslovnica odločb Nueve Plante Odločbe Nueve Plante (Decretos de Nueva Planta) so skupek odločb, ki jih je med leti 1707 in 1716 izdal kralj Filia V. Burbonski (Felipe V de Borbón), zmagovalec Španske nasledstvene vojne (Guerra de Sucesión Española), ki je potekala med leti 1701 in 1713.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Nueva planta
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Observatorij Pariz
Odiranje Marsiasa (Tizian)
Odiranje Marsiasa je slika italijanskega poznorenesančnega umetnika Tiziana, verjetno naslikana med približno 1570 in njegovo smrtjo leta 1576, ko je bil star osemdeset let.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Odiranje Marsiasa (Tizian)
Olympe de Gouges
Olympe de Gouges, rojena Marie Gouze, francoska dramatičarka in aktivistka, * 7. maj 1748, Montauban, Francija, † 3. november 1793, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Olympe de Gouges
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Opera
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Orange, Vaucluse
Orléanska stolnica
Orléanska stolnica ali stolnica sv.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Orléanska stolnica
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Palača Fontainebleau
Palača Petergof
Palača Petergof (rusko: Петерго́ф, IPA:, kar pomeni 'Petrov dvor'), je vrsta palač in vrtov, ki so v Petergofu, Sankt Peterburg, Rusija, ki jo je naročil Peter Veliki kot neposreden odgovor na Versajsko palačo Ludvika XIV. Prvotno jo je leta 1709 nameraval imeti za bivanje.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Palača Petergof
Palača Pitti
Palazzo Pitti je velika, predvsem renesančna palača v Firencah v Italiji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Palača Pitti
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Palača Topkapi
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Palatinat
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VIII.
Papež Aleksander VIII. (rojen kot Pietro Vito Ottoboni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. april 1610, Benetke, † 1. februar 1691 Rim,Papeška država.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Papež Aleksander VIII.
Papež Inocenc XI.
Blaženi Papež Inocenc XI. (rojen kot Benedetto Odescalchi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 19. maj 1611, Como, † 12. avgust 1689 Rim (Papeška država).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Papež Inocenc XI.
Papež Inocenc XII.
Papež Inocenc XII. (rojen kot Antonio Pignatelli del Rastrello), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. marec 1615, Spinazzola (Neapeljsko kraljestvo), † 27. september 1700 Rim (Papeška država).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Papež Inocenc XII.
Papež Klemen IX.
Papež Klemen IX. (Clemens IX; rojen kot Giulio Rospigliosi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 28. januar 1600, Pistoia, † 9. december 1669, Rim. Papež je bil med letoma 1667 in 1669.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Papež Klemen IX.
Papež Klemen X.
Papež Klemen X. (rojen kot Emilio Bonaventura Altieri), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. julij 1590, Rim, † 22. julij 1676.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Papež Klemen X.
Papež Klemen XI.
Papež Klemen XI. (rojen kot Giovanni Francesco Albani), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 23. julij 1649, Urbino, † 19. marec 1721.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Papež Klemen XI.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pariz
Parlement Bretanje
Parlement Bretanje (fr: parlement de Bretagne) je bilo sodišče na podlagi starega pravnega reda v Franciji, s sedežem v Rennesu, Bretanja.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Parlement Bretanje
Parter (vrtna umetnost)
Parter je formalni vrt zgrajen na ravni površini, ki ga sestavljajo blazinaste zasaditve, običajno v simetričnih vzorcih, ločenih in povezanih s peščenimi potmi.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Parter (vrtna umetnost)
Pastoralni koncert (Tizian)
Pastoralni koncert ali Le Concert Champêtre je oljna slika iz okoli leta 1509 pripisana italijanskemu renesančnemu mojstru Tizianu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pastoralni koncert (Tizian)
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Philippe Pétain
Pierce Brosnan
Pierce Brendan Brosnan, irski filmski in televizijski igralec ter pevec, * 16. maj 1953, Drogheda, Irska.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pierce Brosnan
Pierre Séguier
Pierre Séguier, francoski politik, * 28. maj 1588, Pariz, Francija, † 28. januar 1672.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pierre Séguier
Pierre-Paul Riquet
Stela v Toulouški stolnici Pierre-Paul Riquet, baron de Bonrepos, * 29. junij 1604 ali 1609, Béziers, † 4. oktober 1680, Toulouse Bil je inženir in graditelj prekopov, odgovoren med drugim za gradnjo prekopa Canal du Midi.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pierre-Paul Riquet
Place Royal du Peyrou
Promenade du Peyrou, imenovana tudi Place Royale du Peyrou, je sprehajališče velikosti 4,59 ha, sur le site (consulté le 16 juin 2017), zahodno od okrožja Écusson v mestu Montpellier (Hérault. Ta sklop, ki ima status zgodovinskega spomenika, predstavlja spoj petih del: drevored in njegove terase, ki omogočajo razmislek o Sevenih in Pirenejih in je bil zgrajen leta 1689, Porte du Peyrou ali slavolok s svojim mostom in dostopno rampo, izdelan leta 1691, konjeniški kip Ludvika XIV., postavljen leta 1718, akvadukt Saint-Clément in njegov rezervoar, zgrajen iz leta 1753, vodni stolp, katerega projekt je bil narejen leta 1766, Injalbertovi kipi enfant et lion in vhodna vrata iz leta 1883.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Place Royal du Peyrou
Pokopališče Père-Lachaise
Glavni vhod Pokopališče Père-Lachaise (Cimetière du Père-Lachaise; uradno Cimetière de l'Est, Vzhodno pokopališče) je največje pokopališče v samem mestu Parizu (48 ha, 118,6 akrov), medtem ko se v pariških predmestjih nahajajo še večja pokopališča.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pokopališče Père-Lachaise
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Policija
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pont du Gard
Pont Neuf, Toulouse
Pont Neuf ('Novi most') je najstarejši ohranjen most čez Garono v Toulousu.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Pont Neuf, Toulouse
Potsdamski edikt
Potsdamski edikt je izdal Friderik Viljem, Veliki volilni knez v Potsdamu 29.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Potsdamski edikt
Predor Molpas
Skozi Predor Malpas vodi Canal du Midi pod hribom d'Ensérune v mestu Hérault v Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Predor Molpas
Prix de Rome
Prix de Rome (izgovarja se) ali Grand Prix de Rome je bila francoska nagrada za študente umetnosti, sprva za slikarje in kiparje, ki je bila ustanovljena leta 1663 med vladavino Ludvika XIV. Francoskega.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Prix de Rome
Propad Španije v 17. stoletju
17.stoletje je obdobje, ki je v zgodovini španske monarhije zaznamovano z gospodarsko in socialno krizo, propadom ter izgubo nadvlade, vendar je vse našteto značilno za celoten mediteranski prostor.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Propad Španije v 17. stoletju
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Ptolemaj II. Filadelf
Raimondo Montecuccoli
Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Raimondo Montecuccoli
Razsvetljenstvo v Španiji
Razsvetljenska misel se je najprej rodila v Angliji ob koncu 17.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Razsvetljenstvo v Španiji
Rea (luna)
Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Rea (luna)
René Robert Cavelier, Sieur de La Salle
René Robert Cavelier, Sieur de La Salle, francoski trgovec in raziskovalec, * 22. november 1643, Rouen, Normandija, Francija, † 19. marec 1687, blizu današnjega mesta Huntsville, Teksas, ZDA.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in René Robert Cavelier, Sieur de La Salle
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Republika Nizozemska
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Reunije
Riquewihr
Riquewihr (nemško Reichenweier) je občina in mesto v departmaju Zgornji Ren francoske regije Alzacija - Šampanja - Ardeni - Lorena v severovzhodni Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Riquewihr
Robert de Cotte
Robert de Cotte (1656 – 15. julij 1735) je bil francoski arhitekt-administrator, pod čigar nadzorom načrtovanja francoskih kraljevih stavb od leta 1699 so bile uvedene najzgodnejši detajli, ki so predstavljali rokokojski slog.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Robert de Cotte
Rocaille
Rocaille (francosko) je bil francoski slog razkošnega okrasja z obilico krivulj, kontra-krivulj, valov in elementov po vzoru narave, ki so se pojavili v pohištvu in notranji dekoraciji med zgodnjo vladavino Ludvika XV. To je bila reakcija na težo in formalnost sloga Ludvika XIV. Začelo se je okoli leta 1710, doseglo vrhunec v 1730-ih in se končalo v poznih 1750-ih, ki ga je nadomestil neoklasicizem.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Rocaille
Rochefort
Arsenal de Rochefort, 1690. Rochefort (neuradno Rochefort-sur-Mer) je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Rochefort
Rodbina Barberini
Barberini so rodbina italijanskega plemstva, ki se je uveljavila v Rimu v 17.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Rodbina Barberini
Saint-Denis, Seine-Saint-Denis
Saint-Denis je severno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-Saint-Denis.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Saint-Denis, Seine-Saint-Denis
Saint-Fargeau
Saint-Fargeau je naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Yonne regije Bourgogne.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Saint-Fargeau
Saint-Germain-en-Laye
Cerkev sv. Germaina bolniška kapela, Saint-Germain-en-Laye Saint-Germain-en-Laye je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Saint-Germain-en-Laye
Samostan Saint-Germain-des-Prés
Benediktinski samostan Saint-Germain-des-Prés (francoska izgovorjava), tik za obrobjem zgodnjesrednjeveškega Pariza, je bil pokopališče merovinških kraljev Nevstrije.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Samostan Saint-Germain-des-Prés
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Savoja
Secretum (Monaldi & Sorti)
Secretum je zgodovinski roman in drugi del serije sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca Rita Monaldi in Francesco Sorti.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Secretum (Monaldi & Sorti)
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Seveni
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih politikov
Seznam francoskih politikov.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Seznam francoskih politikov
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov
Seznam najdlje vladajočih monarhov suverenih držav vseh časov, ki so vladali 50 ali več let.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilski barok
Sicilski barok je značilna oblika baročne arhitekture, ki se je razvila na otoku Sicilija ob južni obali Italije v 17.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Sicilski barok
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Sidera Lodoicea
Simon Vouet
Simon Vouet (francosko:; 9. januar 1590 - 30. junij 1649) je bil francoski slikar, ki je študiral in postal pomemben v Italiji, preden ga je Ludvik XIII. Francoski poklical kot premier peintre du Roi v Francijo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Simon Vouet
Speča Ariadna
Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Speča Ariadna
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Stolnica svetega Petra, Worms
Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Stolnica svetega Petra, Worms
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Strasbourg
Sully-sur-Loire
Sully-sur-Loire (francoska izgovorjava, dobesedno Sully na Loari) je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Sully-sur-Loire
Sv. Jurij in zmaj (Rafael, Louvre)
Sveti Jurij in zmaj je majhna slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela, ki je nastala ok.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Sv. Jurij in zmaj (Rafael, Louvre)
Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Janez Krstnik je visokorenesančna oljna slika na orehovem lesu Leonarda da Vincija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)
Sveti Mihael premaga Satana je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Sveto rimsko cesarstvo
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Tapiserija
Tartuffe
Plakat za gledališko predstavo iz 19. stoletja Tartuffe je komedija, ki jo je napisal Jean Baptiste Poquelin Molière.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Tartuffe
Tende
Tende (okcitansko/provansalsko/ligursko/piemontsko/italijansko... Tenda) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Tende
Term (arhitektura)
V klasični arhitekturi je term ali termova figura človeška glava in poprsje, ki se nadaljuje kot oblika, ki je podobna kvadratnemu stožčastemu stebru.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Term (arhitektura)
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Tetija (luna)
Thann
Thann (alzaško Donn, nemško Tanne) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Thann
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Tournai
Trdnjava Ehrenbreitstein
Trdnjava Ehrenbreitstein (nemško: Festung Ehrenbreitstein) je trdnjava na hribu z istim imenom na vzhodnem bregu Rena nasproti mesta Koblenz v nemški deželi Porenje - Pfalška.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Trdnjava Ehrenbreitstein
Trdnjava Fenestrelle
Trdnjava Fenestrelle s pogledom na Fenestrelle (Piemont, severna Italija) je največja alpska utrdba v Evropi, ki ima površino 1.300.000 m².
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Trdnjava Fenestrelle
Tropaeum Alpinum
Tropaeum Alpinum, s cerkvijo sv. Mihaela Detajl Tropaeum Alpinum, tudi Tropaeum Augusti, je spomenik zmage, zgrajen v času rimskega cesarja Avgusta v spomin na odločilno zmago nad alpskimi plemeni, ki so napadala trgovce vzdolž rimskih cest.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Tropaeum Alpinum
Tuilerijska palača
Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Tuilerijska palača
Umetnine, poškodovane, uničene ali ukradene v izgredih v Brasílii (2023)
Portret Renana Calheirosa iz galerije uradnih portretov nekdanjih predsednikov senata v glavni dvorani hiše Med vdorom v brazilski kongres leta 2023 so bila številna umetniška dela tarča podpornikov nekdanjega brazilskega desničarskega predsednika Jaira Bolsonara.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Umetnine, poškodovane, uničene ali ukradene v izgredih v Brasílii (2023)
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Utrechtski mir
Vašvarski mir
Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vašvarski mir
Velika aliansa (1689)
Velika aliansa (1689), imenovana tudi dunajska, je bila vojaška zveza med cesarjem Svetega rimskega cesarstva, Nizozemsko, Anglijo, usmerjena proti ekspanzionistični politiki francoskega kralja Ludvika XIV. Predhodnica velike alianse je bila t. i. augsburška aliansa, sklenjena 9.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Velika aliansa (1689)
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Velika turška vojna
Vendôme
Panorama kraja z gradu Château de Vendôme Vendôme je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loir-et-Cher.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vendôme
Venera in Kupid s satirom
Venera in Kupid s satirom (ok. 1528) je slika italijanskega umetnika visoke renesanse Antonia da Correggia.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Venera in Kupid s satirom
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Verdun, Meuse
Veritas (Monaldi & Sorti)
Veritas je zgodovinski roman in tretji del niza sedmerih knjig, ki jih skupno pišeta zakonca Rita Monaldi in Francesco Sorti.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Veritas (Monaldi & Sorti)
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Versailles
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Versajska palača
Versajski vrtovi
Versajski vrtovi (francosko: Jardins du Château de Versailles) zasedajo del tega, kar je bilo nekoč Domaine royal de Versailles, kraljevska posest Versajske palače.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Versajski vrtovi
Viljem III. Oranski
Viljem III. (Viljem Henrik;; 4. november 16508. marec 1702),, splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Viljem III. Oranski
Villa di Castello
Villa di Castello blizu gričev, ki mejijo na Firence, Toskana, osrednja Italija, je bila podeželska rezidenca velikega vojvode Toskane Cosima I. Medičejskega (1519-1574).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Villa di Castello
Villa di Poggio a Caiano
Medičejska vila v mestu Poggio a Caiano, imenovana tudi Ambra, je ena najbolj znanih vil.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Villa di Poggio a Caiano
Vincencij Pavelski
Vincencij Pavelski (ali Vincent Depaul), francoski duhovnik, lazarist in redovni ustanovitelj lazaristov, * 24. april 1581, Pouy blizu Daxa, † 27. september 1660, Pariz.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vincencij Pavelski
Vincenzo Viviani
Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vincenzo Viviani
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vinska regija Šampanja
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Volilna kneževina Bavarska
Vrata (arhitektura)
Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vrata (arhitektura)
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Vuk Stefanović Karadžić
Wissembourg
Wissembourg (nemško Weißenburg) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Wissembourg
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Wittelsbachi
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Worms
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zgodovina Španije
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Velike Britanije
Zgodovina Britanije je bila do nekaj sto let nazaj polna spopadov in tekmovanja med različnimi nacionalnimi državami na otoku Velika Britanija.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zgodovina Velike Britanije
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zgodovina vrtov
Zgornja srednja dolina Rena
Soteska Rena imenovana tudi Kulturna krajina ob srednjem Renu je bila vključena na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine 27.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zgornja srednja dolina Rena
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zimski dvorec
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zrinski
Zwinger (Dresden)
Dresdenski Zwinger (Dresdner Zwinger) je palačni kompleks z vrtovi v Dresdnu v Nemčiji.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in Zwinger (Dresden)
1. september
1.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 1. september
10. marec
10.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 10. marec
14. maj
14.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 14. maj
1661
1661 (MDCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 1661
1666
1666 (MDCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 1666
1682
1682 (MDCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 1682
1689
1689 (MDCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 1689
1693
1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 1693
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 1715
5. september
5.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 5. september
7. junij
7.
Poglej Ludvik XIV. Francoski in 7. junij
Prav tako znan kot Ludvig XIV (francoski), Ludvik XIV, Ludvik XIV., Ludvik XIV. (Francija), Sončni kralj.
, Devetletna vojna, Devolucijska vojna, Diana iz Versaillesa, Diona (luna), Dissimulatio (Monaldi & Sorti), Dole, Jura, Domača ovca, Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini), Dresdenski triptih, Družina Gonzaga, Drugo obleganje Dunaja, Dvorec Linderhof, Elizabeta II. Britanska, Elizejske poljane, Elton John, Emblem, Emerik Thököly, Enghien-les-Bains, Erevan, Evgen Savojski, Evropa, Fabrizio Spada, Filip II. Orleanski, Filip V. Španski, Fontainebleau, Fontainebleaujski gozd, François Couperin, François de La Rochefoucauld, Francoska akademija znanosti, Francoska baročna arhitektura, Francoske verske vojne, Francoski park, Francoski renesančni vrtovi, Francosko kraljestvo, Francosko-nizozemska vojna, Frankovska, Freiburg im Breisgau, Friderik I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Fronda, Galikanizem, Gelderland, Gian Lorenzo Bernini, Giulio Raimondo Mazzarino, Givet, Gledališče, Graščina Chantilly, Graščina Vaux-le-Vicomte, Grad Ammersoyen, Grad Heidelberg, Grad Herrenchiemsee, Grad Louvre, Grad Powis, Grad Stupinigi, Gradovi v dolini reke Loare, Grofija Flandrija, Grofija Hainaut, Grofija Venaissin, Guyancourt, Habsburška monarhija, Haguenau, Heidelberg, Heraclea Cybistra, Herajon na Samosu, Hilderik I., Hispaniola, Hugenoti, Imprimatur (Monaldi & Sorti), Ivan II. Poljski, Jakob II. Angleški, Jan III. Sobieski, Jean Racine, Jean-Baptiste Colbert, Jean-Baptiste Lully, Jean-Bernard Knepper, Jean-Felix Picard (astronom), Johan de Witt, John Vanbrugh, Journal des sçavans, Južna Nizozemska, Kabinet (soba), Kabinet medalj, Karel II. Španski, Katarski gradovi, Kava, Klasicistična književnost, Kneževina Transilvanija, Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini), Krajinska arhitektura, Kraljeva palača, Pariz, Kraljeva palača, Torino, Kravata, Kristijan V. Danski, Kristina Švedska Katoliška, Languedoc, Le Locle, Leonardo DiCaprio, Les Invalides, Libanonsko gorovje, Lille, Limburg (Nizozemska), Linijska ladja, Longwy, Louis Le Vau, Louvre, Louvrska palača, Ludovisijev Galačan ubija sebe in svojo ženo, Ludvik, Ludvik XIII. Francoski, Ludvik XV. Francoski, Ludvik-Filip I. Francoski, Maastricht, Madame Guyon, Manšetni gumb, Mantes-la-Jolie, Manufaktura Gobelins, Margaret Cavendish, Marseille, Matignonska palača, Maubeuge, Menars (grad), Messina, Mestna hiša, Osnabrück, Metamorfoze, Meudon, Miniatura (umetnost), Mistična poroka sv. Katarine (Correggio, Pariz), Množično zunanje izvajanje, Molière, Mona Liza, Monaldi & Sorti, Mont-Dauphin, Montaubanska stolnica, Montmorency, Montpellier, Mulaj Ismail, Musée de l'Armée, Mysterium (Monaldi & Sorti), Neapeljsko kraljestvo, Nueva planta, Observatorij Pariz, Odiranje Marsiasa (Tizian), Olympe de Gouges, Opera, Orange, Vaucluse, Orléanska stolnica, Palača Fontainebleau, Palača Petergof, Palača Pitti, Palača Topkapi, Palatinat, Papež Aleksander VII., Papež Aleksander VIII., Papež Inocenc XI., Papež Inocenc XII., Papež Klemen IX., Papež Klemen X., Papež Klemen XI., Pariz, Parlement Bretanje, Parter (vrtna umetnost), Pastoralni koncert (Tizian), Philippe Pétain, Pierce Brosnan, Pierre Séguier, Pierre-Paul Riquet, Place Royal du Peyrou, Pokopališče Père-Lachaise, Policija, Pont du Gard, Pont Neuf, Toulouse, Potsdamski edikt, Predor Molpas, Prix de Rome, Propad Španije v 17. stoletju, Ptolemaj II. Filadelf, Raimondo Montecuccoli, Razsvetljenstvo v Španiji, Rea (luna), René Robert Cavelier, Sieur de La Salle, Republika Nizozemska, Reunije, Riquewihr, Robert de Cotte, Rocaille, Rochefort, Rodbina Barberini, Saint-Denis, Seine-Saint-Denis, Saint-Fargeau, Saint-Germain-en-Laye, Samostan Saint-Germain-des-Prés, Savoja, Secretum (Monaldi & Sorti), Seveni, Seznam francoskih kraljev, Seznam francoskih politikov, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilski barok, Sidera Lodoicea, Simon Vouet, Speča Ariadna, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Stolnica svetega Petra, Worms, Strasbourg, Sully-sur-Loire, Sv. Jurij in zmaj (Rafael, Louvre), Sveti Janez Krstnik (Leonardo), Sveti Mihael premaga Satana (Rafael), Sveto rimsko cesarstvo, Tapiserija, Tartuffe, Tende, Term (arhitektura), Tetija (luna), Thann, Tournai, Trdnjava Ehrenbreitstein, Trdnjava Fenestrelle, Tropaeum Alpinum, Tuilerijska palača, Umetnine, poškodovane, uničene ali ukradene v izgredih v Brasílii (2023), Utrechtski mir, Vašvarski mir, Velika aliansa (1689), Velika turška vojna, Vendôme, Venera in Kupid s satirom, Verdun, Meuse, Veritas (Monaldi & Sorti), Versailles, Versajska palača, Versajski vrtovi, Viljem III. Oranski, Villa di Castello, Villa di Poggio a Caiano, Vincencij Pavelski, Vincenzo Viviani, Vinska regija Šampanja, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Volilna kneževina Bavarska, Vrata (arhitektura), Vuk Stefanović Karadžić, Wissembourg, Wittelsbachi, Worms, Zgodovina Španije, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovina Velike Britanije, Zgodovina vrtov, Zgornja srednja dolina Rena, Zimski dvorec, Zrinski, Zwinger (Dresden), 1. september, 10. marec, 14. maj, 1661, 1666, 1682, 1689, 1693, 1715, 5. september, 7. junij.