Kazalo
107 odnosi: Ana Poljska, Anžujci, Štefan Dušan, Štefan II. Kotromanić, Štefan V. Ogrski, Šubići, Barbara Celjska, Basarab I. Vlaški, Bogdan I. Moldavski, Bojnice, Brandenburg (volilna kneževina), Castel Nuovo, Cerkev sv. Helene, Pertoča, Cola di Rienzo, Doroteja Bolgarska, Elizabeta Kotromanić, Elizabeta Poljska, Frankopani, Friderik I. Celjski, Grad Barletta, Grad Bran, Grad Bužim, Grad Palanok, Grad Vavel, Grad Zrin, Grofje Babonići, Ilustrirana kronika, Ivan Aleksander, Ivan V. Paleolog, Ivana I. Neapeljska, Jadwiga Poljska, Jagelonci, Jagelonska univerza, Jelena Nemanjić Šubić, Jurij I. Zrinski, Karel I. Ogrski, Karel IV. Luksemburški, Kazimir III. Poljski, Kęstutis, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Košiški privilegij, Košice, Kotromanići, Krakovski kongres, Kraljevič Marko, Kraljevina Srbija (1217–1345), Krevska unija, Kurjakovići, Liubartas, ... Razširi indeks (57 več) »
Ana Poljska
Nagrobnik s prikazom Ane, Mindelheim, Nemčija. Poljska princesa Ana (1366–1425) je bila poljska princesa, rojena v hiši Piast, po poroki pa je bila grofica Celjska, imenovana tudi Celjska, srednjeveška fevdalna dinastija znotraj Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Ana Poljska
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Anžujci
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Štefan Dušan
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Štefan II. Kotromanić
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Štefan V. Ogrski
Šubići
Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Šubići
Barbara Celjska
Grofica Barbara Celjska (nemško Barbara von Cilli) (češko/slovaško Barbora Celjská/Cellská, madžarsko Cillei Borbála), *1391/92 Celje, † 11.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Barbara Celjska
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Basarab I. Vlaški
Bogdan I. Moldavski
Bogdan I. Moldavski ali Bogdan Ustanovitelj (romunsko Bogdan I ali Bogdan Întemeietorul) je bil prvi neodvisni vladar (vojvoda) Moldavije, ki je vladal od leta 1363 do 1367, * 1306, † 1367, Rădăuţi.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Bogdan I. Moldavski
Bojnice
Bojnice (Weinitz; Bajmóc) je zgodovinsko mesto v osrednji Slovaški, ki leži ob reki Nitri, blizu mesta Prievidza.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Bojnice
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Brandenburg (volilna kneževina)
Castel Nuovo
Castel Nuovo ("Novi grad"), pogosto imenovan Maschio Angioino (italijansko za "Anžujski stolp"), je srednjeveški grad pred trgom Piazza Municipio in mestno hišo (Palazzo San Giacomo) v središču Neaplja, Kampanija, Italija.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Castel Nuovo
Cerkev sv. Helene, Pertoča
Cerkev svete Helene v vasi Pertoča (madžarsko Perestói Szent Ilona templom) spada k Župniji Pertoča in v Občino Rogašovci.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Cerkev sv. Helene, Pertoča
Cola di Rienzo
Cola di Rienzo, Cola di Rienzi oziroma Nicola di Lorenzo Gabrini je bil rimski ljudski tribun in rimski senator; * okoli 1313 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; † 8. oktober 1354 Rim (Papeška država).
Poglej Ludvik I. Ogrski in Cola di Rienzo
Doroteja Bolgarska
Dorothea Bolgarska (Доротея, Doroteja/Доротеја, tudi Doroteja Vidinska, Doroteja Šišman), prva bosanska kraljica, * 1355, † cca.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Doroteja Bolgarska
Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Elizabeta Kotromanić
Elizabeta Poljska
Elizabeta Poljska (poljsko Elżbieta, madžarsko Erzsébet) je bila po poroki z ogrskim kraljem Karlom I. od leta 1320 do 1342 kraljica žena Ogrske in med vladanjem njenega sina Ludvika I. od leta 1370 do 1376 regentka Poljske, * 1305, † 29. december 1380.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Elizabeta Poljska
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Frankopani
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Friderik I. Celjski
Grad Barletta
Grad Barletta (italijansko Castello di Barletta) je obalna trdnjava v mestu Barletta v italijanski deželi Apulija.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Grad Barletta
Grad Bran
Grad Bran (romunsko Castelul Bran, nemško Törzburg, madžarsko Törcsvár) stoji v bližini kraja Bran in v neposredni bližini Brașova, je narodni spomenik in znamenitost v Romuniji.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Grad Bran
Grad Bužim
Grad Bužim (tudi grad Čava ali Čavski grad) je bil srednjeveški grad in trdnjava na vzpetini nad krajem Bužim, sedanjim sedežem enako imenovane občine v Bosanski krajini, severno od kraja Otoka ob reki Uni.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Grad Bužim
Grad Palanok
Grad Palanok ali grad Mukačevo je zgodovinski grad v mestu Mukačevo v zahodni ukrajinski Zakarpatski oblasti.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Grad Palanok
Grad Vavel
Kraljevski grad Vavel (poljska izgovorjava:; Zamek Królewski na Wawelu) je grajska rezidenca v središču Krakova na Poljskem in prva svetovna dediščina Unesca na svetu.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Grad Vavel
Grad Zrin
Grad Zrin je srednjeveški grad na griču Zrinske gore nad naseljem Zrin južno od mesta Sisak v Siško-moslavski županiji na Hrvaškem.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Grad Zrin
Grofje Babonići
Grofje Babonići (Babonegi, Babonezići) so bili hrvaška plemiška družina, ki se v virih pojavlja ob koncu 12.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Grofje Babonići
Ilustrirana kronika
Prva stran ''Chronicon Pictum'' Ilustrirana kronika (latinsko Chronicon Pictum, madžarsko Képes Krónika), znana tudi kot Chronica Hungarorum, Chronicon (Hungariae) Pictum, Chronica Picta ali Chronica de Gestis Hungarorum, je srednjeveška ilustrirana kronika Ogrskega kraljestva, napisana v drugi polovici 14.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Ilustrirana kronika
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Ivan Aleksander
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Ivan V. Paleolog
Ivana I. Neapeljska
Da bi omilil napetosti v družini, je Robert 1333.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Ivana I. Neapeljska
Jadwiga Poljska
Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Jadwiga Poljska
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Jagelonci
Jagelonska univerza
Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Jagelonska univerza
Jelena Nemanjić Šubić
Jelena Šubić (srbsko Јелена Шубић, Jelena Šubić) ali Jelena Nemanjić Šubić (srbsko Јелена Немањић Шубић, Jelena Nemanjić Šubić) je bila hčerka srbskega vladarja Stefana Uroša III. Dečanskega in polsestra Stefana Dušana.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Jelena Nemanjić Šubić
Jurij I. Zrinski
Jurij I. Zrinski, znan tudi kot Jurij III.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Jurij I. Zrinski
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Karel I. Ogrski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Karel IV. Luksemburški
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kazimir III. Poljski
Kęstutis
Kęstutis (litovsko Kęstutis, latinsko Kinstut) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1297, † 3. ali 15. avgust 1382.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kęstutis
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kneževina Transilvanija
Košiški privilegij
Košiški privilegij Košiški privilegij (madžarsko Kassai privilégium, poljsko Przywilej koszycki) je niz koncesij, ki jih je ogrski kralj Ludvik I. leta 1374 podelil poljski šlahti (plemstvu).
Poglej Ludvik I. Ogrski in Košiški privilegij
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Košice
Kotromanići
Kotromanići so bili bosanska vladarska dinastija, ki je vladala približno od leta 1250 do 1463.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kotromanići
Krakovski kongres
Jan Matejko: ''Krakovski kongres'' Krakovski kongres (poljsko: Zjazd krakowski) je bilo srečanje monarhov, ki ga je sklical poljski kralj Kazimir III. Veliki in je potekalo v Krakovu okoli 22.-27.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Krakovski kongres
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kraljevič Marko
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Krevska unija
Listina, podpisana v Krevi 14. avgusta 1385 Krevska unija ali Krevska listina (litovsko Krėvos sutartis, poljsko Unia w Krewie) v ožjem pomenu je sklop predporočnih obljub, ki jih je na gradu Kreva 14.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Krevska unija
Kurjakovići
Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Kurjakovići
Liubartas
Liubartas Gediminovič, krščen za Dimitrija, je bil litovsko-ruski knez, najmlajši sin velikega litovskega kneza Gediminasa, * 1300, † 4. avgust 1383.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Liubartas
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Madžarska
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Malopoljska
Margareta Češka
Margareta Češka, znana tudi kot Margareta Luksemburška (češko Markéta Lucemburská, madžarsko Luxemburgi Margit) je bila po poroki z ogrskim kraljem Ludvikom I. kraljica žena Ogrske, * 24. maj 1335, † 1349 (pred oktobrom).
Poglej Ludvik I. Ogrski in Margareta Češka
Moravska Srbija
Moravska Srbija (srbsko Моравска Србија/Moravska Srbija) je naziv, ki se v zgodovinopisju uporablja za največjo in najmočnejšo neodvisno srbsko kneževino, nastalo leta 1371 na ruševinah Srbskega cesarstva.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Moravska Srbija
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Neapeljsko kraljestvo
Nelipčići
Nelipčići ali Nelipići, hrvaška srednjeveška plemiška rodbina.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Nelipčići
Nikola Altomanović
Kraljestvo Nikole Altomanovića Nikola Altomanović (srbsko Никола Алтомановић/Nikola Altomanović) je bil v 14.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Nikola Altomanović
Nikolaj Aleksander Vlaški
Nikolaj Aleksander (romunsko Nicolae Alexandru) je bil vlaški knez, ki je vladal od leta 1352 do novembra 1364.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Nikolaj Aleksander Vlaški
Nikolaj Széchy
Nikolaj Szécsy Gornjelendavski (Széchy;; cca. 1320 – cca. junija ali julija 1387) je bil madžarski plemič iz vplivne rodbine Széchy.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Nikolaj Széchy
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Ogrska
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Pécs
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Pjasti
Radu I. Vlaški
Radu I. (romunsko Radu I) je bil približno od leta 1377 do približno 1383 knez Vlaške, * 1330, † okrog 1383.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Radu I. Vlaški
Seznam bosanskih kraljev
To je kronološka lista bosanskih kraljev.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Seznam bosanskih kraljev
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Ludvik I. Ogrski in Seznam madžarskih vladarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Seznam zgodovinskih vsebin
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Sigismund Luksemburški
Skrinja svetega Simona, Zadar
Skrinja sv.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Skrinja svetega Simona, Zadar
Stolnica sv. Elizabete, Košice
Stolnica svete Elizabete je gotska stolnica v Košicah.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Stolnica sv. Elizabete, Košice
Trdnjava Ostrovica
Trdnjava Ostrovica, srednjeveška utrdba na Hrvaškem.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Trdnjava Ostrovica
Trnava
Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Trnava
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Tvrtko I. Kotromanić
Viljem Celjski
Viljem Celjski, celjski grof in sovladar Hermana II., * ?, † 19. avgust 1392.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Viljem Celjski
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Vlaška
Vladislav I. Vlaški
Vladislav I. (romunsko Vladislav I, Vlaicu ali Vlaicu-Vodă) je bil vlaški knez iz Basarabske dinastije, ki je vladal od 16.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Vladislav I. Vlaški
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Vladislav II. Poljski
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Vojvodina Avstrija
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Zadar
Zeta pod Balšići
Zeta (črnogorsko in srbsko Зета, albansko Zeta nën Balshajt) je bila srednjeveška slovanska država na Balkanu, ki je obstajala od leta 1356 do 1421.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Zeta pod Balšići
Zgodovina Moldavije
Zemljevid Moldavije Zgodovina Moldavije se začenja okrog leta 1350, ko je bila ustanovljena Kneževina Moldavija, srednjeveška predhodnica moderne Moldavije in Romunije.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Zgodovina Moldavije
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Zgodovina Poljske
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Ludvik I. Ogrski in Zrinski
10. september
10.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 10. september
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1326
1342
1342 (MCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1342
1344
1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1344
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1345
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1346
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1347
1348
1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1348
1349
1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1349
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1350
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1351
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1352
1353
1353 (MCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1353
1354
1354 (MCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1354
1357
1357 (MCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1357
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1358
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1359
1365
1365 (MCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1365
1369
1369 (MCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1369
1370
1370 (MCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1370
1382
1382 (MCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 1382
5. marec
5.
Poglej Ludvik I. Ogrski in 5. marec
Prav tako znan kot Ludvik I. Madžarski, Ludvik I. Veliki.