Kazalo
35 odnosi: Aleksandra Kocmut, Armenščina, Armenska abeceda, Betteridgeov zakon, Brahek, Dvopičje, Grafem, Internacionalizacija in lokalizacija, Karolinška minuskula, Kitajska pisava, Louis Braille, Madžarski pravopis, Mednarodni standardni bibliografski opis, Narekovaj, Oklepaj, Pika, Pisava, Poševnica, Podomačenka, Podpičje, Pokončnica, Pomišljaj, Pomnilnik prevodov, Ruski pravopis, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Slovenski pravopis, Stičnost, Tengvar, Ulica, Vejica, Vezaj, Vojničev rokopis, Vprašaj, Znanstvenokritična izdaja.
Aleksandra Kocmut
Aleksandra Kocmut, roj.
Poglej Ločilo in Aleksandra Kocmut
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Ločilo in Armenščina
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej Ločilo in Armenska abeceda
Betteridgeov zakon
Betteridgeev zakon (v izvirniku) o naslovnih vrsticah v novinarstvu je rek, ki pravi, da se lahko na vsak naslov novinarskega prispevka, ki se konča z vprašajem, odgovori z »ne«.
Poglej Ločilo in Betteridgeov zakon
Brahek
Brahek je kratka trivrstična pesem, ki je lahko podobna haikuju (zlasti svobodnemu).
Poglej Ločilo in Brahek
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Ločilo in Dvopičje
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Ločilo in Grafem
Internacionalizacija in lokalizacija
tradicionalno kitajščino Internacionalizacija in lokalizacija, okrajšano i18n in L10n, sta procesa za prilagajanje programske opreme različnim jezikom, regionalnim posebnostim in tehničnim zahtevam ciljnih geografskih skupin uporabnikov.
Poglej Ločilo in Internacionalizacija in lokalizacija
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Ločilo in Karolinška minuskula
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Ločilo in Kitajska pisava
Louis Braille
Louis Braille, francoski izumitelj, * 4. januar 1809, Coupvray, Francija, † 6. januar 1852, Pariz.
Poglej Ločilo in Louis Braille
Madžarski pravopis
Knjiga s pravili madžarskega pravopisa iz leta 1982 Madžarski pravopis sestavljajo pravila, ki opredeljujejo standardno pisno obliko madžarskega jezika.
Poglej Ločilo in Madžarski pravopis
Mednarodni standardni bibliografski opis
Mednarodni standardni bibliografski opis (kratica ISBD, International standard bibliographic description) je niz bibliografskih podatkov, ki opisujejo in identificirajo publikacijo.
Poglej Ločilo in Mednarodni standardni bibliografski opis
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.
Poglej Ločilo in Narekovaj
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Poglej Ločilo in Oklepaj
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Ločilo in Pika
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Ločilo in Pisava
Poševnica
Pošévnica (/) je ločilo v obliki ravne pokončne črte, zgoraj nagnjene v desno.
Poglej Ločilo in Poševnica
Podomačenka
Podomačeno lastno ime ali podomačenka je popolnoma poslovenjeno prevzeto lastno ime, npr.
Poglej Ločilo in Podomačenka
Podpičje
Podpičje je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.
Poglej Ločilo in Podpičje
Pokončnica
Pokônčnica (|) je ločilo v obliki ravne pokončne črte od osnovnice do zgornje meje visokih črk.
Poglej Ločilo in Pokončnica
Pomišljaj
Pomišljáj je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno ločilo, načeloma nestično.
Poglej Ločilo in Pomišljaj
Pomnilnik prevodov
Pomnilnik prevodov so orodja za računalniško podprto prevajanje (ang. computer-assisted translation - CAT), ki prevajalcu omogoča shranjevanje že prevedenih enot in njihovo ponovno uporabo pri nadaljnjih prevajalskih projektih.
Poglej Ločilo in Pomnilnik prevodov
Ruski pravopis
Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).
Poglej Ločilo in Ruski pravopis
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Ločilo in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Ločilo in Skladnja
Slovenski pravopis
Pravopís je zbir pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj ali narazen, deljenju besed itn.
Poglej Ločilo in Slovenski pravopis
Stičnost
Stičnost ločila pomeni v jezikoslovju, kako je ločilo približano besedi (njenemu delu) na levi, desni ali na obeh straneh.
Poglej Ločilo in Stičnost
Tengvar
Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Poglej Ločilo in Tengvar
Ulica
Firencah, Italija Ulica je preplastena površina, ki povezuje strnjene hiše.
Poglej Ločilo in Ulica
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Ločilo in Vejica
Vezaj
Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (v primerjavi s pomišljajem krajša črtica), ki se uporablja za vezanje besed.
Poglej Ločilo in Vezaj
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Ločilo in Vojničev rokopis
Vprašaj
Vprašáj (?) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu vprašalnega stavka: Kje si? Zakaj to delaš?.
Poglej Ločilo in Vprašaj
Znanstvenokritična izdaja
Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.
Poglej Ločilo in Znanstvenokritična izdaja
Prav tako znan kot Interpunkcija, Neskladenjska raba ločil.