OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 385 odnosi: Aachenska stolnica, Agostino di Duccio, Ahhotep I., Akadsko kraljestvo, Alegorija Vrlin (Correggio), Amathus, Amenemhet III., Ana Klevska, Anat, Andrea Mantegna, Angel Gospodov (slika), Annibale Carracci, Anthonis van Dyck, Antioh III. Veliki, Antiohija, Apolon Belvederski, Apolon in Dafne, Armand Jean du Plessis de Richelieu, Art déco, Asunción, Atena, Auguste Renoir, Auguste Rodin, Avtoportret (Dürer, Madrid), Avtoportret (Dürer, München), Šabaka, Šeši, Šestindvajseta egipčanska dinastija, Štafaža, Šulgi, Ženska z ogledalom, Čaščenje pastirjev (Giorgione), Édouard Manet, Bakh in Ariadna, Baptistère de Saint Louis, Barbara Longhi, Barberinijev diptih, Barberinijev Favn, Barbizonska šola, Baročno slikarstvo, Barok, Batšeba, Batšeba pri kopanju (Rembrandt), Berthe Morisot, Bišapur, Bitka pri Anghiariju (Leonardo), Bitka pri San Romanu, Bivalno-obrambni grad, Borgheški gladiator, Carigrajski arheološki muzej, ... Razširi indeks (335 več) » « Shrink indeks

Aachenska stolnica

Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.

Poglej Louvre in Aachenska stolnica

Agostino di Duccio

Agostino di Duccio, italijanski kipar in arhitekt, * 1418, Firence, † ok.

Poglej Louvre in Agostino di Duccio

Ahhotep I.

Ahhotep I. (egipčansko jꜥḥ-ḥtp(.w), "Iah (luna) je zadovoljna") je bila egipčanska kraljica-žena in regentka, ki je vladala proti kuncu Sedemnajste egipčanska dinastije, * okoli 1560 pr. n. št., † okoli 1530 pr. n. št. Ahhotep je bila hčerka kraljice Tetišeri, znane kot Mala Teti, in faraona Senakhtenre Ahmoza (Tao I.) in verjetno sestra in kraljica-žena faraona Sekenenre Taa (Tao II.).Aidan Dodson, Dyan Hilton.

Poglej Louvre in Ahhotep I.

Akadsko kraljestvo

Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.

Poglej Louvre in Akadsko kraljestvo

Alegorija Vrlin (Correggio)

Alegorija vrlin je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 x 88 cm.

Poglej Louvre in Alegorija Vrlin (Correggio)

Amathus

Amathus ali Amathous (starogrško Ἀμαθοῦς) je bilo starodavno mesto in eno od starodavnih kraljevih mest na Cipru do okoli leta 300 pr.

Poglej Louvre in Amathus

Amenemhet III.

Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.

Poglej Louvre in Amenemhet III.

Ana Klevska

Anna Klevska (* 22. september 1515 v Düsseldorfu; † 16. julij 1557 na gradu Richmond House, Whitehall, London) je bila druga, od treh hčera Johanna III., vojvode gradu Jülich-Kleve († 1539), in Marije von Jülich († 1543).

Poglej Louvre in Ana Klevska

Anat

Anat (hebrejsko עֲנָת,‎ ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.

Poglej Louvre in Anat

Andrea Mantegna

Andrea Mantegna (okoli 1431 – 13. september 1506) je italijanski slikar, študent rimske arheologije in zet Jacopa Bellinija.

Poglej Louvre in Andrea Mantegna

Angel Gospodov (slika)

Angel Gospodov (francosko: L'Angélus) je oljna slika francoskega slikarja Jean-Françoisa Milleta, dokončana med letoma 1857 in 1859.

Poglej Louvre in Angel Gospodov (slika)

Annibale Carracci

Annibale Carracci, italijanski slikar in mojster, * 3. november 1560, Bologna, † 15. julij 1609, Rim.

Poglej Louvre in Annibale Carracci

Anthonis van Dyck

Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.

Poglej Louvre in Anthonis van Dyck

Antioh III. Veliki

Antioh III.

Poglej Louvre in Antioh III. Veliki

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Louvre in Antiohija

Apolon Belvederski

Apolon Belvederski, imenovan tudi Pitijski Apolon, je slavna marmorna skulptura iz klasične antike.

Poglej Louvre in Apolon Belvederski

Apolon in Dafne

''Apolon in Dafne'', Gian Lorenzo Bernini Apolon in Dafne je mitološka zgodba o Dafnini preobrazbi v lovor.

Poglej Louvre in Apolon in Dafne

Armand Jean du Plessis de Richelieu

Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.

Poglej Louvre in Armand Jean du Plessis de Richelieu

Art déco

Art déco (okrajšava za francosko art décoratif - 'dekorativna umetnost') je bilo gibanje v zgodovini oblikovanja med letoma 1920 pa do 1940, ki je vključevalo oblikovanje predmetov na vseh področjih življenja, kot so arhitektura, pohištvo, avtomobile, oblačila moda, nakit ali potrošniško blago.

Poglej Louvre in Art déco

Asunción

Asunción je glavno mesto in največje mesto Paragvaja v Južni Ameriki.

Poglej Louvre in Asunción

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Louvre in Atena

Auguste Renoir

Pierre-Auguste Renoir, splošno znan kot Auguste Renoir (francosko; 25. februar 1841 - 3. december 1919), je bil francoski umetnik in vodilni slikar v razvoju impresionističnega sloga.

Poglej Louvre in Auguste Renoir

Auguste Rodin

François Auguste René Rodin, francoski kipar, * 12. november 1840, Pariz, Francija, † 17. november 1917, Meudon.

Poglej Louvre in Auguste Rodin

Avtoportret (Dürer, Madrid)

Avtoportret (ali Avtoportret pri 26 letih) je drugi od treh naslikanih avtoportretov Albrechta Dürerja in je bil narejen v olju na leseni plošči leta 1498, po njegovem prvem potovanju v Italijo.

Poglej Louvre in Avtoportret (Dürer, Madrid)

Avtoportret (Dürer, München)

Avtoportret (ali Avtoportret pri osemindvajsetih) je plošča nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.

Poglej Louvre in Avtoportret (Dürer, München)

Šabaka

Šabaka ali Šabaka Neferkare (slovensko Čudovita je Rajeva duša) je bil kušitski faraon iz Petindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od 705 do 690 pr.

Poglej Louvre in Šabaka

Šeši

Maaibre Šeši ali krajše Šeši je bil vladar dela Egipta v drugem vmesnem obdobju Egipta.

Poglej Louvre in Šeši

Šestindvajseta egipčanska dinastija

Šestindvajseta egipčanska dinnastija je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v Starem Egiptu.

Poglej Louvre in Šestindvajseta egipčanska dinastija

Štafaža

Claude Lorrain: ''Pogled na Tivoli iz Campagna Romana zvečer'' (1644/45). V ospredju so pastirji in koze kot štafaža. Štafaža (francosko staffage) je nebistveni del fotografije, slike z ozadjem ali dopolnitev glavnega motiva.

Poglej Louvre in Štafaža

Šulgi

Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.

Poglej Louvre in Šulgi

Ženska z ogledalom

Ženska z ogledalom je Tizianova slika, datirana v ok.

Poglej Louvre in Ženska z ogledalom

Čaščenje pastirjev (Giorgione)

Čaščenje pastirjev, včasih še vedno znano tudi kot Allendalejevo Kristusovo rojstvo, po nekdanjem lastniku, je slika italijanskega renesančnega slikarja Giorgioneja, dokončana približno v letih 1505 do 1510.

Poglej Louvre in Čaščenje pastirjev (Giorgione)

Édouard Manet

Édouard Manet 23.

Poglej Louvre in Édouard Manet

Bakh in Ariadna

Bakh in Ariadna (1522–1523) je Tizianova oljna slika.

Poglej Louvre in Bakh in Ariadna

Baptistère de Saint Louis

Baptistère de Saint Louis je predmet islamske umetnosti, izdelan iz kovane medenine in intarziran s srebrom, zlatom in niello.

Poglej Louvre in Baptistère de Saint Louis

Barbara Longhi

Barbara Longhi, italijanska slikarka, * 21. september 1552, Ravena, † 23. december 1638, Ravena V življenju je bila zelo občudovana kot portretistka, toda do danes je žal večina njenih portretov izgubljenih ali neznanih (neatribuiranih).

Poglej Louvre in Barbara Longhi

Barberinijev diptih

Barberinijev diptih ali Barberinijeva slonovina je bizantinski list iz cesarskega diptiha iz pozne antike, zdaj v Louvru v Parizu.

Poglej Louvre in Barberinijev diptih

Barberinijev Favn

Barberinijev Favn, tudi Fauno Barberini ali Pijani Satir je marmorni kip v naravni velikosti (visok 215 cm), ki se nahaja v Glyptoteki v Münchnu v Nemčiji.

Poglej Louvre in Barberinijev Favn

Barbizonska šola

Barbizonska šola je bila del umetniškega gibanja proti realizmu v umetnosti, ki je nastal v kontekstu prevladujočega takratnega romantičnega gibanja.

Poglej Louvre in Barbizonska šola

Baročno slikarstvo

Diego Velazquez, ''Las meninas'', 1656 – 1657, olje na platnu, 318 × 276 cm, Muzej Prado, Madrid. Jacob van Ruisdael, ''Krajina s mlinom'', 1670, olje na platnu, 83 × 101 cm, Rijksmuseum, Amsterdam. Baročno slikarstvo je slikarstvo, povezano z baročnim kulturnim gibanjem.

Poglej Louvre in Baročno slikarstvo

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Poglej Louvre in Barok

Batšeba

Batšeba, ali po starejših svetopisemskih prevodih Betsabeja, je bila v skladu s hebrejsko Biblijo žena Hetita Urije in kasneje kralja Davida.

Poglej Louvre in Batšeba

Batšeba pri kopanju (Rembrandt)

Batšeba pri kopanju (ali Batšeba s pismo kralja Davida) je oljna slika nizozemskega umetnika Rembrandta (1606–1669), končana leta 1654.

Poglej Louvre in Batšeba pri kopanju (Rembrandt)

Berthe Morisot

Berthe Morisot je bila francoska impresionistična slikarka, (* 14. januar 1841, Bourges, † 2. marec 1895, Pariz) in članica kroga slikarjev v Parizu, ki je postal znan kot impresionisti.

Poglej Louvre in Berthe Morisot

Bišapur

Bišapur (srednjeperzijsko Bay-Šāpūr, perzijsko بیشاپور‎, Bišâpûr) je bilo mesto v sasanidski Perziji (Iran) na starodavni cesti med Parsom in Elamom, ustanovljeno leta 226.

Poglej Louvre in Bišapur

Bitka pri Anghiariju (Leonardo)

Bitka pri Anghiariju (1505) je izgubljena freska Leonarda da Vincija, včasih imenovana tudi Izgubljeni Leonardo, za katero nekateri komentatorji menijo, da je še vedno skrita pod eno poznejših fresk v Salone dei Cinquecento (Dvorana Petstotih) v Palazzo Vecchio v Firencah.

Poglej Louvre in Bitka pri Anghiariju (Leonardo)

Bitka pri San Romanu

Bitka pri San Romanu je niz treh slik florentinskega slikarja Paola Uccella, ki prikazuje dogodke, ki so se zgodili v bitki pri San Romanu med florentinskimi in sienskimi silami leta 1432.

Poglej Louvre in Bitka pri San Romanu

Bivalno-obrambni grad

Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.

Poglej Louvre in Bivalno-obrambni grad

Borgheški gladiator

Borgheški gladiator je helenistična marmorna skulptura v naravni velikosti, ki upodablja mečevalca, ustvarjena v Efezu približno 100 let pred našim štetjem in je zdaj na ogled v Louvru.

Poglej Louvre in Borgheški gladiator

Carigrajski arheološki muzej

Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.

Poglej Louvre in Carigrajski arheološki muzej

Caylusova vaza

Caylusova vaza je vrč iz alabastra, posvečen ahemenidskemu kralju Kserksu I., na katerem so napisi v egipčanskih hieroglifih in staroperzijskem klinopisu.

Poglej Louvre in Caylusova vaza

Cerasijeva kapela

Cerasijeva kapela ali kapela Marijinega vnebovzetja (italijansko Cappella Cerasi, Cappella dell'Assunta) je ena od stranskih kapel v levem transeptu bazilike Santa Maria del Popolo v Rimu.

Poglej Louvre in Cerasijeva kapela

Chalon-sur-Saône

Chalon-sur-Saône je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Saône-et-Loire.

Poglej Louvre in Chalon-sur-Saône

Charles Le Brun

Charles Le Brun (krščen 24. februarja 1619 – 12. februarja 1690) je bil francoski slikar, fiziognomist, umetnostni teoretik in direktor več umetniških šol svojega časa.

Poglej Louvre in Charles Le Brun

Charles-Joseph Natoire

Charles-Joseph Natoire (3. marec 1700 - 23. avgust 1777) je bil francoski slikar v rokokojski maniri, učenec Françoisa Lemoyneja in direktor Francoske akademije v Rimu, 1751–1775.

Poglej Louvre in Charles-Joseph Natoire

Chatsworthski Apolon

Chatsworthski Apolon ali Chatsworthska glava je bronasta glava v naravni velikosti iz okoli 460 pr.

Poglej Louvre in Chatsworthski Apolon

Château de Chambord

Château de Chambord v Chambordu, Centre-Val de Loire, Francija, je eden najbolj prepoznavnih dvorcev na svetu zaradi svoje zelo značilne francoske renesančne arhitekture, ki združuje tradicionalno francoske srednjeveške oblike s klasičnimi renesančnimi strukturami.

Poglej Louvre in Château de Chambord

Château de Valençay

Château de Valençay je dvorec v občini Valençay v francoskem departmaju Indre.

Poglej Louvre in Château de Valençay

Chigijeva kapela

Chigijeva kapela ali Kapela Loretske Madone (italijansko: Cappella Chigi ali Cappella della Madonna di Loreto) je druga kapela na levi strani ladje v baziliki Santa Maria del Popolo v Rimu.

Poglej Louvre in Chigijeva kapela

Cikel Marije Medičejske

Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.

Poglej Louvre in Cikel Marije Medičejske

Cimabue

Madona na prestolu'', 1280–1285, Galerija Uffizi, Firence Cimabue (okoli 1240-1302)Vasari, G. Lives of the Artists.

Poglej Louvre in Cimabue

Cippus iz Melqarta

Cippus iz Melqarta je skupno ime za dva feničanska marmorna cippusa, ki sta bila odkrita na Malti v nedokumentiranih okoliščinah in datirana v 2.

Poglej Louvre in Cippus iz Melqarta

Claude Monet

Claude-Oscar Monet, francoski impresionistični slikar, * 14. november 1840, Pariz, Francija, 6. december 1926, Giverny, Francija.

Poglej Louvre in Claude Monet

Correggio

Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.

Poglej Louvre in Correggio

Da Vincijeva šifra (roman)

Da Vincijeva šifra (izvirno) je roman ameriškega pisatelja Dana Browna, ki je izšel leta 2003 in postal svetovna prodajna uspešnica z več kot 40 milijoni prodanih izvodov.

Poglej Louvre in Da Vincijeva šifra (roman)

Dan barikad

Paul Lehugeur (19. stoletje): Henrik I., vojvoda Guiški, na pariški barikadi Dan barikad (francosko Journée des barricades), 12.

Poglej Louvre in Dan barikad

Dea Gravida

Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.

Poglej Louvre in Dea Gravida

Dendera

Dendera (arabsko دندرة‎ Dandarah ali Denderah, grško Tentiris ali Tentira, koptsko Tentore), antični Iunet, je majhno mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od Luksorja.

Poglej Louvre in Dendera

Devica z otrokom, sv. Ano in sv. Janezom Krstnikom

Devica z otrokom s sveto Ano in svetim Janezom Krstnikom, včasih imenovana karton Burlingtonova hiša, je risba Leonarda da Vincija.

Poglej Louvre in Devica z otrokom, sv. Ano in sv. Janezom Krstnikom

Diana iz Versaillesa

Versajska Diana je nekoliko višji marmornat kip rimske boginje Diane (grško Artemida) z jelenom.

Poglej Louvre in Diana iz Versaillesa

Diana pri kopanju (Boucher)

Diana pri kopanju ali Diana izstopa iz kopeli (Diane sortant du bain) je slika iz leta 1742 v olju na platnu slikarja Françoisa Boucherja, ki prikazuje rimsko boginjo Diano, ki jo prepoznamo po biserni kroni, z draguljem v obliki polmeseca v družbi nimfe, ki ji kleči pred nogami.

Poglej Louvre in Diana pri kopanju (Boucher)

Diogen iz Sinope

Diogen iz Sinope (tudi Diogenes) (Diogénes hó Sinopeús), tudi Diogen Kinik, grški filozof, * 412 ali 403 pr. n. št., Sinope (današnji Sinop, Turčija), † 323 pr. n. št., Korint.

Poglej Louvre in Diogen iz Sinope

Dioniz

Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.

Poglej Louvre in Dioniz

Diorit

Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.

Poglej Louvre in Diorit

Diptih Kristus in Devica

Diptih Kristusa in Device je bil sestavljen iz dveh majhnih oljnih slik na hrastovih tablah in je delo staronizozemskega slikarja Dirka Boutsa, naslikan ok.

Poglej Louvre in Diptih Kristus in Devica

Dirk Bouts

Dirk Bouts (* 1410-1420, Haarlem, 6. maj, 1475, Leuven), tudi Dieric, včasih napačno imenovan Stuerbout, je bil staronizozemski slikar.

Poglej Louvre in Dirk Bouts

Djet

Djet, znan tudi kot Vadž, Zet in Uadži, morda istoveten s kraljem z grškim imenom Uenephes ali morda Atothisom, je bil četrti kralj Prve egipčanske dinastije.

Poglej Louvre in Djet

Domači pes

Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.

Poglej Louvre in Domači pes

Domenichino

Mitološko platno ''Diana na lovu'' sv. Cecilije (eden od prizorov) Domenico Zampieri (znan kot Domenichino), italijanski baročni slikar in arhitekt, * 21. oktober 1581, Bologna, † 6. april 1641, Neapelj Šolal se je pri Annibalu Carracciju.

Poglej Louvre in Domenichino

Domicijan

Domicijan (latinsko), 11.

Poglej Louvre in Domicijan

Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)

Doprsni kip Ludvika XIV. je marmorni doprsni kip, portret italijanskega umetnika Giana Lorenza Berninija.

Poglej Louvre in Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini)

Družina Colonna

Družina Colonna (tudi samo Colonna), znana tudi kot Sciarrillo ali Sciarra, je italijanska plemiška družina, ki je del papeškega plemstva.

Poglej Louvre in Družina Colonna

Dur-Šarukin

Dur-Šarukin ("Sargonova trdnjava", arabsko دور شروكين), današnji Khorsabad, je bil asirsko glavno mesto v času Sargona II. asirskega.

Poglej Louvre in Dur-Šarukin

Dviganje križa (Rubens)

Dviganje križa je ime dveh slik, zelo velikega triptiha v olju na plošči in veliko manjše olje na papirju.

Poglej Louvre in Dviganje križa (Rubens)

Elizejska palača

Elizejska palača je stavba v Parizu, ki služi kot uradna rezidenca predsednika Francoske republike.

Poglej Louvre in Elizejska palača

Empir

Empir, tudi francoski cesarski slog (francosko empire.

Poglej Louvre in Empir

Estetski kanon

Kanon v likovni umetnosti in estetiki ali estetski kanon oziroma lepotni kanon je pravilo za razmerja, da bi ustvarili skladno oblikovano podobo.

Poglej Louvre in Estetski kanon

Europeana

Logotip digitalne knjižnice Europeane Europeana je evropska digitalna knjižnica z digitaliziranimi slikami, besedili ter zvočnimi in video posnetki.

Poglej Louvre in Europeana

Fajansa

Krožnik iz Faenze, poslikan s tradicionalnim vzorcem Fajansa (iz francoskega faïence), je vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali.

Poglej Louvre in Fajansa

Fernando Botero

Fernando Botero Angulo, kolumbijski figurativni umetnik in kipar, * 19. april 1932, Medellín, Kolumbija, † 15. september 2023, Monako.

Poglej Louvre in Fernando Botero

Filigran

Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.

Poglej Louvre in Filigran

Filip II. Francoski

Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.

Poglej Louvre in Filip II. Francoski

François Boucher

François Boucher, francoski slikar, risar in jedkar, * 29. september 1703, † 30. maj 1770 Bil je francoski slikar, ki je delal v rokoko slogu.

Poglej Louvre in François Boucher

Franc I. Francoski

Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.

Poglej Louvre in Franc I. Francoski

Francesco Laurana

Francesco Laurana (Aurana, 1430 – Avignon, 1502) je bil italijanski kipar, arhitekt in medaljer.

Poglej Louvre in Francesco Laurana

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Louvre in Francija

Francoska renesančna arhitektura

Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.

Poglej Louvre in Francoska renesančna arhitektura

Francoska renesansa

Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.

Poglej Louvre in Francoska renesansa

Francosko-slovenski literarni stiki

Prve pomembnejše stike so imeli Slovenci v Ilirskih provincah, kjer je bila francoščina uradni jezik.

Poglej Louvre in Francosko-slovenski literarni stiki

Frida Kahlo

Frida Kahlo de Rivera, rojena Magdalena Carmen Frieda Kahlo y Calderón, * 6. julij 1907, † 3. julij 1954, je bila mehiška slikarka, najbolj poznana po svojih avtoportretih.

Poglej Louvre in Frida Kahlo

Furiettijevi Kentavri

Stari Kentaver(Kapitolski muzeji) Mladi Kentaver Furiettijeva Kentavra (znana kot Stari Kentaver in Mladi Kentaver ali Starejši Kentaver in Mlajši Kentaver, ko se obravnavata ločeno) sta par helenističnih ali rimskih sivo-črnih marmornih kipov Kentavrov, ki temeljita na helenističnih modelih.

Poglej Louvre in Furiettijevi Kentavri

Gabrielle d'Estrées

Gabrielle d'Estrées, vojvodinja Beaufortska in Verneuil, markiza Monceaux (francosko Gabrielle d'Estrées, duchesse de Beaufort et Verneuil, marquise de Monceaux) (francosko; 1573 - † 10. april 1599) je bila ljubica, zaupnica in svetovalka francoskega kralja Henrika IV..

Poglej Louvre in Gabrielle d'Estrées

Galerija (arhitektura)

Versajski palači Galerija (iz italijanščine galleriia ali stare francoščine galilée za "dolg stebriščni balkon") v arhitekturi v najširšem smislu opisuje prostor, ki je daljši kot širši in ima na eni od svojih dveh dolgih stranic številne svetlobne odprtine.

Poglej Louvre in Galerija (arhitektura)

Galerija Akademije, Benetke

Galerija Akademije (italijansko Gallerie dell'Accademia) je starejša muzejska umetniška galerija v Benetkah v severni Italiji.

Poglej Louvre in Galerija Akademije, Benetke

Galerija Borghese

Galerija Borghese (italijansko Galleria Borghese) je umetniški muzej v Rimu v Italiji, ki se nahaja v nekdanji vili Borghese Pinciana.

Poglej Louvre in Galerija Borghese

Gaspard II. de Coligny

Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.

Poglej Louvre in Gaspard II. de Coligny

Geertgen tot Sint Jans

Geertgen tot Sint Jans, nizozemski slikar, * 1465, Leiden, † 1495, Haarlem, znan tudi kot Geertgen van Haarlem, Gerrit van Haarlem, Gerrit Gerritsz, Gheertgen, Geerrit, Gheerrit oz.

Poglej Louvre in Geertgen tot Sint Jans

Gerard David

Gerard David (ok. 1460 - 13. avgust 1523) je bil staronizozemski slikar in iluminator rokopisov, znan po svoji briljantni uporabi barv.

Poglej Louvre in Gerard David

Gian Lorenzo Bernini

Gian Lorenzo Bernini, italijanski baročni kipar, arhitekt, slikar in pisec 17. stoletja, * 7. december 1598, Neapelj, † 28. november 1680, Rim.

Poglej Louvre in Gian Lorenzo Bernini

Giorgione

Giorgione (italijansko, rojen kot Giorgio Barbarelli da Castelfranco okoli 1477/8–1510), je bil italijanski slikar visoke renesanse v Benetkah.

Poglej Louvre in Giorgione

Giulio Romano

Giulio Romano, znan tudi kot Giulio Pippi, je bil italijanski slikar in arhitekt, * 1499, * 1. november 1546.

Poglej Louvre in Giulio Romano

Gostija v Levijevi hiši

Gostija v Levijevi hiši (Convito in casa di Levi) je oljna slika italijanskega slikarja Paola Veroneseja, narejena leta 1573 (20. aprila 1573).

Poglej Louvre in Gostija v Levijevi hiši

Graščina Chantilly

Graščina Chantilly, francosko Château de Chantilly je zgodovinska graščina, ki stoji v mestu Chantilly v Franciji.

Poglej Louvre in Graščina Chantilly

Grad Louvre

Grad Louvre, znan tudi kot srednjeveški Louvre, je bil grad, ki ga je zgradil francoski kralj Filip II. na desnem bregu reke Sene, da bi okrepil mestno obzidje, ki ga je zgradil okoli Pariza.

Poglej Louvre in Grad Louvre

Grand Tour

Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.

Poglej Louvre in Grand Tour

Grande Arche de la Défense

La Grande Arche de la Défense (»Veliki slavolok v La Défense«), prvotno imenovan La Grande Arche de la Fraternité (»Slavolok bratstva«), je spomenik in stavba v poslovnem okrožju La Défense in v občini Puteaux, zahodno od Pariza v Franciji.

Poglej Louvre in Grande Arche de la Défense

Gudejeva valja

Gudejeva valja sta valja iz terakote, datirana v obdobje okoli leta 2125 pr.

Poglej Louvre in Gudejeva valja

Guido Reni

Guido Reni italijanski slikar, * 4. november 1575, Bologna, † 18. avgust 1642, Bologna.

Poglej Louvre in Guido Reni

Guillaume de Nogaret

Guillaume de Nogaret, francoski pravnik, * ok.

Poglej Louvre in Guillaume de Nogaret

Gustave Courbet

Jean Désiré Gustave Courbet (francoko; 10. junij 1819 - 31. december 1877) je bil francoski slikar, ki je vodil umetniško gibanje realizma v francoskem slikarstvu 19.

Poglej Louvre in Gustave Courbet

Gutijci

Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.

Poglej Louvre in Gutijci

Hamam

Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.

Poglej Louvre in Hamam

Hamurabi

Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.

Poglej Louvre in Hamurabi

Harbavillski triptih

Harbavillski triptih je bizantinski triptih iz slonovine iz sredine 10.

Poglej Louvre in Harbavillski triptih

Helenistična umetnost

Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Louvre in Helenistična umetnost

Heraklej pri počitku

Heraklej pri počitku ali Farnezijski Heraklej (italijansko Ercole Farnese) je antični kip Herkula, verjetno povečana kopija, izdelana v zgodnjem 3.

Poglej Louvre in Heraklej pri počitku

Hibrid (mitologija)

Asirski lamassu iz vhoda v prestolno sobo palače Sargona II. v Dur-Šarukin (pozno 8. st. pr. n. št.), odkril Paul-Émile Botta, 1843–1844, sedaj v Department of Oriental antiquities, Richelieujevo krilo Louvre. hidrija, črnofiguralni slog, okoli 550 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen Inv.

Poglej Louvre in Hibrid (mitologija)

Hiromantika

''Caravaggio, Vedeževalka, 1594–95, olje na platno (Louvre, Pariz), upodobljeno je branje z dlani Hiromantika (tudi hiromantija) je napovedovanje usode iz črt na dlani.

Poglej Louvre in Hiromantika

Homerjeva Apoteoza

Homerjeva apoteoza je velika slika Ingresa iz leta 1827, ki je danes razstavljena v Louvru pod št.

Poglej Louvre in Homerjeva Apoteoza

Hor

Hor ali Horus je bil eden od najpomembnejših bogov Starega Egipta.

Poglej Louvre in Hor

Horovo oko

Horovo oko Horovo oko je staroegipčanski simbol zaščite, vladarske moči in dobrega zdravja.

Poglej Louvre in Horovo oko

Hrvaški Apoksiomen

Hrvaški Apoksiomen, tudi Apoksiomen z Lošinja, Lošinjski Apoksiomen ali Atlet z Lošinja (hrv. Hrvatski Apoksiomen) je 192 cm visok bronast antični kip atleta med umivanjem, ki je bil 1996 najden v morju blizu Lošinja.

Poglej Louvre in Hrvaški Apoksiomen

Išme-Dagan

Išme-Dagan (𒅖𒈣𒀭𒁕𒃶, Ish-ma-Dda-gan) je bil v obdobju poznega Akadskega kraljestva okoli 2190-2146 vladar Marija in vojaški guverner (šakkanakku) severne Mezopotamije.

Poglej Louvre in Išme-Dagan

Ištarina vrata

Ištarina vrata (arabsko بوابة عشتار, perzijsko دروازه ایشتار) so bila osma vrata v notranjost Babilona.

Poglej Louvre in Ištarina vrata

Ištub-Ilum

Ištub-Ilum ali Ištub-El (sumersko 𒅖𒁾𒀭, šh-dub-ilum) je bil po padcu Akadskega cesarstva od okoli 2147 do 2136 pr.

Poglej Louvre in Ištub-Ilum

Idi-ilum

Idi-ilum, Idi-El ali Idin-El (𒄿𒋾𒀭, i-ti-ilum) je bil od okoli 2090 do 2085 pr.

Poglej Louvre in Idi-ilum

Ieoh Ming Pej

Ieoh Ming Pei (znan tudi kot I. M. Pei), kitajsko-ameriški arhitekt, * 26. april 1917, Guangdžov, † 16. maj 2019, Manhattan, New York, ZDA.

Poglej Louvre in Ieoh Ming Pej

Ikar (mitologija)

Slika Dedala in Ikarja britanskega slikarja Fredericka Leightona Ikar (grško Ἴκαρος, Íkaros) je bil Dedalov sin v grški mitologiji.

Poglej Louvre in Ikar (mitologija)

In Search of Mona Lisa

In Search of Mona Lisa je EP ameriške rock zasedbe Santana, ki je izšel 25.

Poglej Louvre in In Search of Mona Lisa

Intef V.

Sekhemre-Vepmaat Intef, Antef ali Injotef je bil egipčanski faraon iz Sedemnajste dinastije, ki je vladal v drugem vmesnem obdobju Egipta.

Poglej Louvre in Intef V.

Intef VII.

Sekhemre-Heruhirmaat Intef, Antef ali injotef je bil faraon Sedemnajste egipčanske dinastije, ki je vladala v Tebah v drugem vmesnem obdobju Egipta.

Poglej Louvre in Intef VII.

Izida

Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Poglej Louvre in Izida

Izvir (Ingres)

Izvir (francosko: La Source, v prevodu 'izvir') je oljna slika na platnu francoskega neoklasicističnega slikarja Ingresa.

Poglej Louvre in Izvir (Ingres)

Jacques-Louis David

Jacques-Louis David (francosko), francoski slikar, * 30. avgust 1748, Pariz, Francija, † 29. december 1825, Bruselj, Kraljevina Združene Nizozemske (zdaj Belgija).

Poglej Louvre in Jacques-Louis David

Jahdun-Lim

Jahdun-Lim (akadsko ia-aḫ-du-li-im) je ime dveh kraljev Gornje Mezopotamije: kralja Marija, ki je vladal v 19.-18.

Poglej Louvre in Jahdun-Lim

Janez Gothus

Janez Gothus (rojen kot Johannes Matthiae Gothus; * 29. december 1592 Västra Husby, Švedska) je švedski akademik in protestantovski škof v Strängnäsu, † 18. februar 1670 v Stockholmu.

Poglej Louvre in Janez Gothus

Japonski lakirani izdelki

Lakirani predmeti (漆器, šiki) je japonska obrt s široko paleto likovne in dekorativne umetnosti, saj je bil lak uporabljen v uruši-e (漆絵 "lakirane slike"), grafikah in na najrazličnejših predmetih od kipov Bude do bento (弁当, bentō) škatel za hrano.

Poglej Louvre in Japonski lakirani izdelki

Jastrebova stela

Jastrebova stela je spomenik iz zgodnjega dinastičnega obdobja III.

Poglej Louvre in Jastrebova stela

Jean-Honoré Fragonard

Jean-Honoré Fragonard (francosko), francoski slikar in grafik, * 4. april 1732, Grasse, † 22. avgust 1806, Pariz Njegov pozen rokoko način je odlikoval izjemen talent, razposajenost in hedonizem.

Poglej Louvre in Jean-Honoré Fragonard

Joconde

Georgesa Seurata, ena od 49 njegovih del. Baza podatkov Joconde je bogata z risbami. Joconde je osrednja zbirka podatkov, ki je bila ustanovljena leta 1975 in je danes na voljo na spletu, za predmete v zbirkah glavnih francoskih javnih in zasebnih muzejev - Musées de France, v skladu s členom L.

Poglej Louvre in Joconde

Jordanski muzej

Jordanski muzej je v okrožju Ras Al-Ein v mestu Aman v Jordaniji.

Poglej Louvre in Jordanski muzej

Jules Dumont d'Urville

‎ Jules Sébastien César Dumont d'Urville, francoski kontraadmiral in raziskovalec, * 23. maj 1790, Condé-sur-Noireau, Calvados, † 8. maj 1842, bližina Meudona, Francija.

Poglej Louvre in Jules Dumont d'Urville

Justus van Gent

Justus van Gent ali Joos van Wassenhove (tudi: Justus ali Jodocus iz Genta ali Giusto da Guanto) (ok. 1410 - ok. 1480) je bil staronizozemski slikar, ki se je po šolanju in delu v Flandriji preselil v Italijo, kjer je delal urbinskega vojvodo Federica da Montefeltra.

Poglej Louvre in Justus van Gent

Kašan

Kāshān je mesto in glavno mesto okrožja Kašan, v provinci Isfahan v Iranu.

Poglej Louvre in Kašan

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Louvre in Karel Veliki

Karnaški seznam kraljev

Risba seznama iz leta 1843 Karnaški seznam kraljev je seznam zgodnjih egipčanskih faraonov, vgraviran v kamnite plošče na jugozahodnem vogalu slavnostne dvorane Tutmoza III. v karnaškem tempeljskem kompleksu v sodobnem Luksorju, Egipt.

Poglej Louvre in Karnaški seznam kraljev

Karolinška umetnost

Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.

Poglej Louvre in Karolinška umetnost

Kerč

Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.

Poglej Louvre in Kerč

Kiš

Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.

Poglej Louvre in Kiš

Kition

Kition (grško, Kítion, feničansko 𐤊‬𐤕‬, kt, ali 𐤊‬𐤕𐤉, kty,Yon, Marguerite; Childs, William A. P. (november 1997). Bulletin of the American Schools of Oriental Research. 308 (308): 11. doi: 10.2307/1357405. JSTOR 1357405. S2CID 156694103. latinsko) je bilo mestno kraljestvo na južni obali Cipra na mestu sedanje Larnake.

Poglej Louvre in Kition

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Poglej Louvre in Klinopis

Kompozitni slog

Kompozitni slog / red je mešanica, ki združuje volute jonskih kapitelov z akantovi listi korintskega sloga.

Poglej Louvre in Kompozitni slog

Koncert v tuilerijskem parku

Koncert v tuilerijskem parku je slika Édouarda Maneta iz leta 1862.

Poglej Louvre in Koncert v tuilerijskem parku

Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)

Konjeniški kip kralja Ludvika XIV. je skulptura, ki jo je zasnoval in delno izdelal italijanski umetnik Gian Lorenzo Bernini, ki je bil prvotno pripeljan v Francijo, da bi oblikoval novo pročelje Louvra, portretni doprsni kip in konjeniški kip.

Poglej Louvre in Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)

Kopalka (Ingres)

Kopalka je slika iz leta 1808 francoskega neoklasicističnega umetnika Ingresa (1780–1867), ki je prišla v Louvre leta 1879.

Poglej Louvre in Kopalka (Ingres)

Kora

Kora (grško κόρη "dekle", množina korai) je ime za vrsto samostojnega antičnega grškega kipa iz arhaičnega obdobja, ki prikazuje žensko figuro, vedno mlado.

Poglej Louvre in Kora

Kralj pije (Jordaens, Bruselj)

Kralj pije je slika Jacoba Jordaensa iz okoli leta 1640, sedaj v Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije v Bruslju.

Poglej Louvre in Kralj pije (Jordaens, Bruselj)

Kraljeva palača, Madrid

Kraljeva palača ali Palacio Real de Madrid je uradna rezidenca španske kraljeve družine v mestu Madrid, vendar se uporablja le za državne slovesnosti.

Poglej Louvre in Kraljeva palača, Madrid

Krez

Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.

Poglej Louvre in Krez

Kristina Švedska Katoliška

Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.

Poglej Louvre in Kristina Švedska Katoliška

Kudurru

kasitskega obdobja, najden pri Bagdadu; Kabinet medalj, Pariz Kudurru je bil dokument, napisan na kamnu, ki se je v kasitskem obdobju Babilonije od 16.

Poglej Louvre in Kudurru

Kupid in Psihe

Kupid in Psihe je zgodba, ki izvira iz Metamorfoz (imenovana tudi Asinus aureus, edini antični rimski roman v latinščini, ki je v celoti preživel), ki jo je v 2.

Poglej Louvre in Kupid in Psihe

KV11

Grobnica KV11 je grobnica faraona Ramzesa III. iz Dvajsete egipčanske dinastije.

Poglej Louvre in KV11

La Belle Ferronnière

La Belle Ferronnière je portret dame, ki jo običajno pripisujejo Leonardu da Vinciju v pariškem Louvru.

Poglej Louvre in La Belle Ferronnière

La Belle Jardinière

Lepa vrtnarica (La Belle Jardinière), znana tudi kot Madona z otrokom in sv.

Poglej Louvre in La Belle Jardinière

La Défense

La Défense (francoska izgovorjava) je glavno poslovno okrožje v Franciji, ki je 3 kilometre zahodno od meja mesta Pariz.

Poglej Louvre in La Défense

La Défense de Paris

La Défense de Paris je bronasti kip francoskega kiparja Louisa-Ernesta Barriasa.

Poglej Louvre in La Défense de Paris

Lagaš

Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.

Poglej Louvre in Lagaš

Larsa

Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.

Poglej Louvre in Larsa

Las Incantadas

Las Incantadas (Μαγεμένες της Θεσσαλονίκης ali Λας Ινκαντάδας) je skupina rimskih skulptur iz portika iz 2.

Poglej Louvre in Las Incantadas

Lazurni kamen

Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.

Poglej Louvre in Lazurni kamen

Le Corbusier

Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar, * 6. oktober 1887, La Chaux-de-Fonds, Švica, † 27. avgust, 1965, Roquebrune-Cap-Martin, Francija.

Poglej Louvre in Le Corbusier

Les Invalides

Hôtel des Invalides (»hiša invalidov«), običajno imenovana Les Invalides (francoska izgovorjava), je kompleks stavb v 7.

Poglej Louvre in Les Invalides

Limogeški emajl

Limogeški emajl so v Limogesu v jugozahodni Franciji proizvajali že več stoletij do danes.

Poglej Louvre in Limogeški emajl

Lizip

Lizip (lat. Lysippos), grški kipar, * ??? Sikion, † ???.

Poglej Louvre in Lizip

Ljudstva z morja

Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.

Poglej Louvre in Ljudstva z morja

Lorenzo Costa starejši

Lorenzo Costa (1460 – 5. marec 1535) je bil italijanski renesančni slikar.

Poglej Louvre in Lorenzo Costa starejši

Lorenzo Lotto

Lorenzo Lotto, italijanski slikar, risar in ilustrator, * 1480, Benetke, † 1556/57, Loreto Tradicionalno je uvrščen v beneško šolo, čeprav je velik del svoje kariere preživel v drugih severnoitalijanskih mestih.

Poglej Louvre in Lorenzo Lotto

Louvrska palača

Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.

Poglej Louvre in Louvrska palača

Louvrska piramida

Louvrska piramida (Pyramide du Louvre) je velika konstrukcija iz stekla in kovine, ki jo je zasnoval kitajsko-ameriški arhitekt Ieoh Ming Pej.

Poglej Louvre in Louvrska piramida

Lucca Madona

Lucca Madona je oljna slika zgodnjega nizozemskega mojstra Jana van Eycka, naslikana približno leta 1437.

Poglej Louvre in Lucca Madona

Lugal-kiniše-dudu

Lugal-kiniše-dudu (𒈗𒆠𒉌𒂠𒌌𒌌, lugal-ki-ni-še₃-du₇-du₇) ali Lugal-kigine-dudu (𒈗𒆠𒁺𒉌𒌌𒌌, lugal-ki-gin-ne2-du₇-du₇) je bil kralj (ensi) Uruka in Ura, ki je vladal proti koncu 25.

Poglej Louvre in Lugal-kiniše-dudu

Lugal-kisal-si

Lugal-kisal-si ali Lugal-tar-si (sumersko 𒈗𒆦𒋛, lugal-kisal-si ali 𒈗𒋻𒋛, lugal-tar-si, lugal-sila-si) je bil kralj Uruka in Ura, ki je živel proti koncu 25.

Poglej Louvre in Lugal-kisal-si

Lugalzagezi

Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.

Poglej Louvre in Lugalzagezi

Luksemburška palača

Luksemburška palača se nahaja na ulici 15 rue de Vaugirard v 6.

Poglej Louvre in Luksemburška palača

Lulubi

Lulubi (akadsko 𒇻𒇻𒉈, Lu-lu-bi ali akadsko 𒇻𒇻𒉈𒆠, Lu-lu-biki, "Država Lulubov") je bila skupina prediranskih plemen v 3.

Poglej Louvre in Lulubi

Lutecija

Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.

Poglej Louvre in Lutecija

Lutecijski apnenec

Lutecijski apnenec (in prej calcaire grossier) — znan tudi kot pariški kamen — je vrsta apnenca, značilna za območje Pariza v Franciji.

Poglej Louvre in Lutecijski apnenec

Madona kanclerja Rolina

Madona kanclerja Rolina je oljna slika staronizozemskega mojstra Jana van Eycka iz leta 1435.

Poglej Louvre in Madona kanclerja Rolina

Madona v votlini

Madonna v votlini (italijansko Vergine delle rocce) je ime dveh slik iste teme italijanskega umetnika Leonarda da Vincija, s kompozicijo, ki je enaka, razen več pomembnih podrobnostih.

Poglej Louvre in Madona v votlini

Madonna della Vittoria (Mantegna)

Madonna della Vittoria je slika italijanskega renesančnega slikarja Andrea Mantegne, naslikana leta 1496.

Poglej Louvre in Madonna della Vittoria (Mantegna)

Maestà (Cimabue)

Madona na prestolu - Maestà (italijansko: Maestà di Santa Trinita) je slika italijanskega srednjeveškega umetnika Cimabue, ki je nastala okoli leta 1280-1290.

Poglej Louvre in Maestà (Cimabue)

Magdeburška slonovina

Magdeburška slonovina je niz 16 slonokoščenih plošč, ki prikazujejo epizode Kristusovega življenja.

Poglej Louvre in Magdeburška slonovina

Maništušu

Maništušu je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od leta 2276 do 2261 pr.

Poglej Louvre in Maništušu

Manierizem

Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.

Poglej Louvre in Manierizem

Maratova smrt

Maratova smrt (francosko La Mort de Marat ali Marat assassiné) je slavna slika iz leta 1793, olje na platnu, neoklasicističnega slikarja Jacquesa-Louisa Davida, ki prikazuje umorjenega francoskega revolucionarja Jean-Paula Marata.

Poglej Louvre in Maratova smrt

Marduk-nadin-ahhe

Marduk-nādin-aḫḫē, v napisih mdAMAR.UTU-na-din-MU, je bil šesti kralj Druge isinske in Četrte babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1095–1078 pr.

Poglej Louvre in Marduk-nadin-ahhe

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Poglej Louvre in Mari

Marija in otrok s sveto Ano (Leonardo)

Marija z otrokom s sveto Ano je nedokončana oljna slika umetnika visoke renesanse Leonarda da Vincija, datirana v ok.

Poglej Louvre in Marija in otrok s sveto Ano (Leonardo)

Marija Medičejska

Marija Medičejska, toskanska princesa in kasneje francoska kraljica, * 26. april 1575, Firence, † 3. julij 1642, Köln.

Poglej Louvre in Marija Medičejska

Marijan Mirt

Marijan Mirt, kipar in slikar, * 29. avgust 1975, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Louvre in Marijan Mirt

Marijino kronanje (Fra Angelico, Uffizi)

Marijino kronanje je slika kronanja Device italijanskega zgodnjerenesančnega slikarja Fra Angelica, izdelana okoli leta 1432.

Poglej Louvre in Marijino kronanje (Fra Angelico, Uffizi)

Marjeta Antiohijska

Marjeta Antiohijska, tudi Margareta Antiohijska ali kar sveta Marjeta (slovenski pomen imena Biserka), devica, mučenka, na Vzhodu znana kot Sveta Marina Velika (Ἁγία Μαρίνα).

Poglej Louvre in Marjeta Antiohijska

Meševa stela

Meševa stela, znana tudi kot Moabitski kamen, je stela (popisan kamen), ki jo je okoli leta 840 pred našim štetjem postavil moabitski kralj Meša (kraljestvo, ki je bilo v sodobni Jordaniji).

Poglej Louvre in Meševa stela

Mentuhotep II.

Nebhepetre Mentuhotep II.

Poglej Louvre in Mentuhotep II.

Merenre I.

Merenre Nemtjemsaf I. je bil četrti faraon Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal od 2287 do 2278 pr.

Poglej Louvre in Merenre I.

Meriibre Heti

Meriibre Heti, znan tudi po Horovem imenu Meribtavi, je bil faraon Devete ali Desete egipčanske dinastije, ki je vladala v Prvem vmesnem obdobju.

Poglej Louvre in Meriibre Heti

Merikare

Merikare ali Merikara je bil faraon Desete dinastije, ki je živel in vladal proti koncu Prvega vmesnega obdobja Egipta.

Poglej Louvre in Merikare

Meritaton

Meritaton (egipčansko mrii.t-itn) je bila princesa iz Osemnajste eipčanske dinastije in velika kraljeva žena faraona Smenhkareja.

Poglej Louvre in Meritaton

Michelangelo Buonarroti

Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).

Poglej Louvre in Michelangelo Buonarroti

Miloška Venera

Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.

Poglej Louvre in Miloška Venera

Mino da Fiesole

Mino da Fiesole (ok. 1429 - 11. julij 1484), znan tudi kot Mino di Giovanni, je bil italijanski kipar iz Popija v Toskani.

Poglej Louvre in Mino da Fiesole

Mistična poroka sv. Katarine (Correggio, Pariz)

Mistična poroka svete Katarine je slika Correggia iz sredine 1520-ih, ki je trenutno shranjena in razstavljena v Louvru v Parizu v Franciji.

Poglej Louvre in Mistična poroka sv. Katarine (Correggio, Pariz)

Mitridat VI. Pontski

Mítridat VI.

Poglej Louvre in Mitridat VI. Pontski

Množični turizem

»Z rastjo in koncentracijo turizma je prišlo do pojava masovnega turizma tj.

Poglej Louvre in Množični turizem

Molière

Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière (po slovensko), francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.

Poglej Louvre in Molière

Mona Liza

cm (Louvre, Pariz). Móna Líza (italijansko, špansko La Gioconda, francosko La Joconde) je slika renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, naslikana na les z oljnimi barvami, nekako med letoma 1503 in 1505.

Poglej Louvre in Mona Liza

Mučeništvo štirih svetnikov

Mučeništvo štirih svetnikov je slika olje na platnu italijanskega renesančnega umetnika Correggia iz okoli leta 1524 in je shranjena v Galleria Nazionale v Parmi v Italiji.

Poglej Louvre in Mučeništvo štirih svetnikov

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Poglej Louvre in Muzej

Muzej lepih umetnosti, Strasbourg

Muzej lepih umetnosti (Musée des Beaux-Arts de Strasbourg) v Strasbourgu hrani zbirko slik starih mojstrov, zbirko mesta Strasbourg, ki je v Alzaciji v Franciji.

Poglej Louvre in Muzej lepih umetnosti, Strasbourg

Muzej Unterlinden

Muzej Unterlinden (uradno Musée Unterlinden) je v Colmarju v Franciji v Alzaciji.

Poglej Louvre in Muzej Unterlinden

Muzej vojvode Antona Ulricha

Muzej vojvode Antona Ulricha kot ga poznamo že od leta 1927 (skrajšano HAUM), je bil odprt leta 1754 v Braunschweigu.

Poglej Louvre in Muzej vojvode Antona Ulricha

Nadnaravno

Françoisa Boucherja S pojmom nadnaravno opisujemo domnevne pojave ali entitete, ki niso podvržene zakonom narave.

Poglej Louvre in Nadnaravno

Nagrobnik papeža Julija II.

Nagrobnik papeža Julija II. je Michelangelova in njegovih pomočnikov kiparska in arhitekturna kompozicija, prvotno naročena leta 1505, vendar dokončana šele leta 1545 v precej zmanjšanem obsegu.

Poglej Louvre in Nagrobnik papeža Julija II.

Napoleon kot Mars Mirovnik

Napoleon kot Mars Mirovnik je gromozanski junaški goli kip Napoleona I. italijanskega umetnika Antonia Canove, v podobi rimskega boga Marsa.

Poglej Louvre in Napoleon kot Mars Mirovnik

Narcis

Narcis je moško osebno ime.

Poglej Louvre in Narcis

Narodna galerija, London

Narodna galerija (angleško National Gallery) je muzej umetnosti na trgu Trafalgar Square v Westminster Cityju v osrednjem Londonu.

Poglej Louvre in Narodna galerija, London

Neferit I.

Nefarud I. ali Najfaurud I., bolj znan po svojem heleniziranem imenu Neferit I., je bil faraon Starega Egipta in ustanovitelj 29.

Poglej Louvre in Neferit I.

Neptun (mitologija)

Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.

Poglej Louvre in Neptun (mitologija)

Nimfa iz Fontainebleauja

Nimfa iz Fontainebleauja (francosko Nymphe de Fontainebleau), znana tudi kot Nimfa Anet (francosko Nymphe d'Anet) ali nimfa z jelenom (francosko Nymphe au cerf), je bronasti relief iz okoli leta 1543 (Pariz, Louvre, MR 1706), ki ga je ustvaril italijanski kipar Benvenuto Cellini za Château de Fontainebleau v Franciji.

Poglej Louvre in Nimfa iz Fontainebleauja

Ningišzida

Ningišzida (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄑𒍣𒁕, dnin-g̃iš-zid-da) je bil mezopotamski bog rasti in podzemskega sveta.

Poglej Louvre in Ningišzida

Nintinuga

Nintinuga (slovensko gospa, ki oživlja mrtve) je bila babilonska boginja zdravilstva in soproga boga Ninurte.

Poglej Louvre in Nintinuga

Obiskovanje (Ghirlandaio)

Obiskovanje je slika italijanskega renesančnega slikarja Domenica Ghirlandaia iz leta 1491.

Poglej Louvre in Obiskovanje (Ghirlandaio)

Oltar Domcija Ahenobarba

Oltar Domicija Ahenobarba (italijansko Ara di Domizio Enobarbo), ki ga imenujemo tudi Kiparska skupina baze Domicija Ahenobarba, je serija štirih kiparskih marmornih plošč, ki so verjetno krasile bazo, ki je podpirala kultne kipe v celi Neptunovega templja v Rimu na Marsovem polju.

Poglej Louvre in Oltar Domcija Ahenobarba

Oltar sv. Janeza (Memling)

Oltar sv.

Poglej Louvre in Oltar sv. Janeza (Memling)

Oranje v Nivernaisu

Oranje v Nivernaisu (francosko: Labourage nivernais), znano tudi kot Voli orjejo v Neversu D'Anvers 91.

Poglej Louvre in Oranje v Nivernaisu

Orazio Gentileschi

Orazio Lomi Gentileschi, italijanski slikar, * 1563, Pisa, † 1639, London.

Poglej Louvre in Orazio Gentileschi

Orientalizem

Ivana Kobilca - ''portret orientalca'' V umetnostni zgodovini, literaturi in kulturologiji je orientalizem posnemanje ali prikaz vidikov v vzhodnem svetu.

Poglej Louvre in Orientalizem

Oscar Niemeyer

Oscar Ribeiro de Almeida Niemeyer Soares Filho, brazilski arhitekt, * 15. december 1907, Rio de Janeiro, Brazilija, † 5. december 2012, Rio de Janeiro.

Poglej Louvre in Oscar Niemeyer

Paberkovalke

Paberkovalke (Des glaneuses) je oljna slika Jean-Françoisa Milleta, dokončana leta 1857.

Poglej Louvre in Paberkovalke

Palača Fontainebleau

Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.

Poglej Louvre in Palača Fontainebleau

Paleta lovcev

thumb Paleta lovcev ali Paleta lova na leve je kozmetična paleta iz staroegipčanskega obdobja Nakada III iz približno 31.

Poglej Louvre in Paleta lovcev

Paolo Veronese

Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.

Poglej Louvre in Paolo Veronese

Papež Bonifacij VIII.

Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Louvre in Papež Bonifacij VIII.

Papirologija

Papirologija je veda, ki preučuje starodavni zapisi, korspondenco, pravni arhivi itd., ki so se ohranili v rokopisih, napisanih na papirusu, ki je bila najpogostejša pisna podlaga v starodavnih civilizacijah Egipta, Grčije in Rima.

Poglej Louvre in Papirologija

Pardo Venera

Pardo Venera je slika beneškega umetnika Tiziana, dokončana leta 1551 in zdaj v muzeju Louvre.

Poglej Louvre in Pardo Venera

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Louvre in Pariz

Pastoralni koncert (Tizian)

Pastoralni koncert ali Le Concert Champêtre je oljna slika iz okoli leta 1509 pripisana italijanskemu renesančnemu mojstru Tizianu.

Poglej Louvre in Pastoralni koncert (Tizian)

Perugino

Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.

Poglej Louvre in Perugino

Petubastis III.

Seheruibre Padibastet (dobesedno »(tisti), ki ga je dala (boginja) Bastet«), bolj znan kot Petubastis III., se je uprl perzijski oblasti in satrapu Arijandu.

Poglej Louvre in Petubastis III.

Pierre Chambiges

Pierre Chambiges, (umrl 19. junij 1544)), je bil francoski zidarski mojster (maître des œuvres de maçonnerie et pavement de la Ville de Paris) in arhitekt Franca I. in njegovega sina Henrika II.. Kot geodet in arhitekt je bil Chambiges vpleten v številne kraljeve in uradne projekte.

Poglej Louvre in Pierre Chambiges

Pietà

Pietà ('pomilovanje', 'sočutje') je v krščanski umetnosti predmet, ki prikazuje Devico Marijo, ki ziblje mrtvo Jezusovo telo, najpogosteje ga najdemo v kiparstvu.

Poglej Louvre in Pietà

Pieter Bruegel starejši

Pieter Bruegel (tudi Breughel) starejši, nizozemski renesančni slikar in grafik, * pribl.

Poglej Louvre in Pieter Bruegel starejši

Piksida al-Mughira

Piksida al-Mughira, izdelana leta 968 za princa al-Mughira (15 cm x 8 cm), je prenosna posoda iz slonovine, ki izvira iz obdobja Omajadov, srednjeveškega islama v Španiji.

Poglej Louvre in Piksida al-Mughira

Pinturicchio

Pintoricchio ali Pinturicchio (italijanščina), katerega rojstno ime je bilo Bernardino di Betto, znano tudi kot Benetto di Biagio ali Sordicchio, je bil v času renesanse italijanski slikar.

Poglej Louvre in Pinturicchio

Piramida

Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.

Poglej Louvre in Piramida

Pisanello

Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.

Poglej Louvre in Pisanello

Place de la Concorde

Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.

Poglej Louvre in Place de la Concorde

Počivajoči Satir

Počivajoči Satir ali Opirajoči se Satir, znan tudi kot Satyr anapauomenos (starogrško ἀναπαυόμενος, od ἀναπαύω / anapaúô, za počitek), je tip kipa, ki ga običajno pripisujejo antičnemu grškemu kiparju Praksitelu.

Poglej Louvre in Počivajoči Satir

Poklon Treh kraljev (Gentile da Fabriano)

Poklon Treh kraljev je slika v temperi na lesu (173 x 228 cm z okvirjem 303 x 282) italijanskega slikarja Gentila da Fabriana iz leta 1423, ki jo hranijo v galeriji Uffizi v Firencah.

Poglej Louvre in Poklon Treh kraljev (Gentile da Fabriano)

Pokol na Hiosu (Delacroix)

Pokol na Hiosu (francosko Scène des massacres de Scio) je druga večja oljna slika francoskega umetnikaEugènea Delacroixa.

Poglej Louvre in Pokol na Hiosu (Delacroix)

Pokopavanje (Tizian, 1559)

Pokopavanje je slika olje na platnu iz leta 1559 beneškega slikarja Tiziana, ki jo je naročil Filip II. Španski.

Poglej Louvre in Pokopavanje (Tizian, 1559)

Polaganje v grob (Rafael)

Polaganje v grob, znana tudi kot Pala Baglione, Borgheško Polaganje v grob, je oljna slika italijanskega renesančnega slikarja Rafaela.

Poglej Louvre in Polaganje v grob (Rafael)

Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4501 do 5000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Louvre in Pomeni imen asteroidov: 4501–5000

Ponte d'Augusto (Narni)

Ponte d'Augusto (italijansko za 'Avgustov most') je rimski ločni most v italijanskem mestu Narni v Umbriji, zgrajen za potrebe premostitve rimske ceste Via Flaminia čez reko Nero.

Poglej Louvre in Ponte d'Augusto (Narni)

Pornhub

Pornhub je kanadsko spletno pornografsko mesto.

Poglej Louvre in Pornhub

Portret Federica da Montefeltra s sinom Guidobaldom

Portret Federica da Montefeltra in njegovega sina Guidobalda je slika iz ok.

Poglej Louvre in Portret Federica da Montefeltra s sinom Guidobaldom

Portret Gabrielle d'Estrées in vojvodinje Villars

Portret Gabrielle d'Estrées in vojvodinje Villars (francosko Gabrielle d'Estrées et une de ses soeurs (Gabrielle d'Estrées in ena od njenih sester)) je slika neznanega umetnika iz leta okoli 1594.

Poglej Louvre in Portret Gabrielle d'Estrées in vojvodinje Villars

Portret Mariane Avstrijske (Velázquez)

Portret Mariane Avstrijske je slika olje na platnu iz leta 1652–1653 Diega Velázqueza, vodilnega umetnika španske zlate dobe, ki obstaja v številnih različicah.

Poglej Louvre in Portret Mariane Avstrijske (Velázquez)

Portret princese (Pisanello)

Portret princese je slika v temperi na tabli, pripisana italijanskemu poznogotskemu mojstru Pisanellu.

Poglej Louvre in Portret princese (Pisanello)

Portret umetnika, ki drži bodiko

Portret umetnika, ki drži bodiko (ali Eryngium) je oljna slika na pergamentu, nalepljena na platno, nemškega umetnika Albrechta Dürerja.

Poglej Louvre in Portret umetnika, ki drži bodiko

Posredovanje Sabink, David

Posredovanje Sabink (Les Sabines) je slika iz leta 1799 francoskega slikarja Jacques-Louisa Davida, ki prikazuje legendarno epizodo po ugrabitvi Sabink s strani ustanoviteljev Rima.

Poglej Louvre in Posredovanje Sabink, David

Praksitel

Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.

Poglej Louvre in Praksitel

Prisega Horacijev

Prisega Horacijev je slika francoskega slikarja Jacquesa-Louisa Davida (1748–1825).

Poglej Louvre in Prisega Horacijev

Psihe, oživljena s Kupidovim poljubom

Psihe, oživljena s Kupidovim poljubom je kip italijanskega umetnika Antonia Canove, ki ga je leta 1787 naročil polkovnik John Campbell.

Poglej Louvre in Psihe, oživljena s Kupidovim poljubom

Ptolemaj I. Soter

Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.

Poglej Louvre in Ptolemaj I. Soter

Raffaello Santi

''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.

Poglej Louvre in Raffaello Santi

Rajski vrt

Rajski vrt je oblika vrta staroiranskega izvora, natančneje iz obdobja Ahemenidov, ki je formalen, simetričen in najpogosteje zaprt.

Poglej Louvre in Rajski vrt

Relief Kraljice noči

Burneyev relief (znan tudi kot Relief kraljice noči) je mezopotamska glinena plošča v visokem reliefu iz obdobja Isin-Larsa ali staro babilonskega, ki prikazuje krilato, golo boginjo s ptičjimi kremplji, ki jo obdajata sovi in stoji na ležečih levih.

Poglej Louvre in Relief Kraljice noči

Rembrandt

Rembrandt Harmenszoon van Rijn, holandski slikar in grafik, * 15. julij 1606 v Leidnu, † 4. oktober 1669, Amsterdam.

Poglej Louvre in Rembrandt

Renesančna umetnost

Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.

Poglej Louvre in Renesančna umetnost

Rim-Sin I.

Larsi (1820 pr. n. št.); Muzej Louvre, Pariz Rim-Sin I. je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1822 do 1763 pr.

Poglej Louvre in Rim-Sin I.

Rimski forum, Solun

Rimski forum v Solunu je starodavni forum mesta iz rimskega obdobja, ki je na zgornji strani Aristotelovega trga v Solunu, Grčija.

Poglej Louvre in Rimski forum, Solun

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Louvre in Rimsko cesarstvo

Rodbina Borghese

Borghese je priimek blagorodne italijanske rodbine s plemiško in papeško preteklostjo.

Poglej Louvre in Rodbina Borghese

Rosa Bonheur

Rosa Bonheur (rojena Marie-Rosalie Bonheur), francoska umetnica, animalière - slikarka živali in kiparka, * 16. marec 1822, Bordeaux, † 25. maj 1899, Thomery, Francija Znana je bila po svojem umetniškem realizmu.

Poglej Louvre in Rosa Bonheur

Sacra conversazione

V umetnosti je sacra conversazione (italijansko:; množina: sacre conversazioni - kar pomeni sveti pogovor) žanr, razvit v italijanskem renesančnem slikarstvu, z upodobitvijo Marije in otroka Jezusa med skupino svetnikov v relativno neformalni skupini, v nasprotju z bolj togimi in hierarhičnimi kompozicijami prejšnjih obdobij.

Poglej Louvre in Sacra conversazione

Salomonski steber

Salomonski steber, imenovan tudi ječmenovo-sladkorni steber, je spiralni steber, za katerega je značilen steber spiralno zavit kot vijak.

Poglej Louvre in Salomonski steber

Samotraška Nike

Samotraška Nike, imenovana tudi Krilata zmagovalka Samotraška (grško Niki tis Samothrakis – Νίκη της Σαμοθράκης), je marmorni helenistični kip Nike (grške boginje zmage), ki je nastal okoli 2.

Poglej Louvre in Samotraška Nike

Sargon II.

Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.

Poglej Louvre in Sargon II.

Sarkofag

Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.

Poglej Louvre in Sarkofag

Sarkofag zakoncev

Sarkofag zakoncev velja za eno izmed velikih mojstrovin etruščanske umetnosti.

Poglej Louvre in Sarkofag zakoncev

Satet

Satet ali Satis (egipčansko Sṯt ali Sṯı͗t), znana tudi pod številnimi sorodnimi imeni, je bila boginja Gornjega Egipta, ki je bila skupaj s Hnumom in Anukret del Elefantinske triade.

Poglej Louvre in Satet

Sebastiano Serlio

Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.

Poglej Louvre in Sebastiano Serlio

Semerket

Semerket je Horovo ime staroegipčanskega kralja iz Prve dinastije.

Poglej Louvre in Semerket

Seznam del El Greca

El Greco (1541–1614) je bil na Kreti rojen slikar, kipar in arhitekt španske renesanse.

Poglej Louvre in Seznam del El Greca

Seznam stavb in objektov v Parizu

Seznam stavb in objektov v Parizu.

Poglej Louvre in Seznam stavb in objektov v Parizu

Sipar

Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.

Poglej Louvre in Sipar

Sistrum

Sekhemski sistrum Sistrum (latinsko sistrum, mn. sistra) iz grškega σεῖστρον, kar pomeni "tisto, kar se trese", je glasbilo iz družine tolkal, povezano predvsem s Starim Egiptom.

Poglej Louvre in Sistrum

Slavolok zmage, Pariz

Slavolok zmage l'Étoile ( 'Slavolok zvezde') je eden najbolj znanih spomenikov v Parizu v Franciji, ki stoji na zahodnem koncu Elizejskih poljan v središču trga Place Charles de Gaulle, prej imenovanega Place de l'Étoile – étoile ali "zvezda" stičišča, ki ga tvori dvanajst sevajočih avenij.

Poglej Louvre in Slavolok zmage, Pariz

Slike z razstave

Slike z razstave – spomin na Viktorja Hartmanna (Картинки с выставки – Воспоминание о Викторе Гартмане, Kartínki s výstavki – Vospominániye o Víktore Gártmane) je slavna klavirska suita Modesta Mussorgskega, sestavljena iz desetih klavirskih stavkov, skomponirana leta 1874.

Poglej Louvre in Slike z razstave

Sobekhotep I.

Sehembre Hutavi Sobekhotep ali Sobekhotep I., v večini virov Amenemhet Sobekhotep, v starejših virih Sobekhotep II., je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.

Poglej Louvre in Sobekhotep I.

Sobekhotep III.

Sobekhotep III. je bil faraon iz Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal 3 do 4 leta okoli 1740 pr.

Poglej Louvre in Sobekhotep III.

Sobekhotep IV.

Kaneferre Sobekhotep IV. je bil eden od najmočnejših faraonov Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal najmanj osem let, verjetno okoli deset let okoli 1733-1724 pr.

Poglej Louvre in Sobekhotep IV.

Sobekhotep VII.

Merkaure Sobekhotep, znan tudi kot Sobekhotep VII., je bil 37.

Poglej Louvre in Sobekhotep VII.

Speča Ariadna

Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.

Poglej Louvre in Speča Ariadna

Speča Venera (Giorgione)

Speča Venera (italijansko: Venere dormiente), znana tudi kot Dresdenska Venera (Venere di Dresda), je slika, ki jo tradicionalno pripisujejo italijanskemu renesančnemu slikarju Giorgioneju, čeprav se že dolgo misli, da jo je Tizian dokončal po Giorgionejevi smrti leta 1510.

Poglej Louvre in Speča Venera (Giorgione)

Splav Meduze

Splav Meduze – prvotno z naslovom Scène de Naufrage (Prizor brodoloma) – je oljna slika francoskega romantičnega slikarja in litografa Théodorja Géricaulta (1791–1824) v letih 1818–19.

Poglej Louvre in Splav Meduze

Spremenjenje na gori (Rafael)

Spremenjenje na gori je zadnja slika italijanskega renesančnega mojstra Rafaela.

Poglej Louvre in Spremenjenje na gori (Rafael)

Starec in vnuk

Starec in njegov vnuk (italijansko Ritratto di vecchio con nipote) je slika s tempero na tabli iz okoli leta 1490 italijanskega renesančnega umetnika Domenica Ghirlandaia.

Poglej Louvre in Starec in vnuk

Stolnica svetega Marka, Benetke

Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.

Poglej Louvre in Stolnica svetega Marka, Benetke

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Poglej Louvre in Suza, Perzija

Suzana in starca (Rembrandt)

Suzana in starca je slika nizozemskega umetnika Rembrandta iz obdobja baroka.

Poglej Louvre in Suzana in starca (Rembrandt)

Sv. Jurij in zmaj (Rafael, Louvre)

Sveti Jurij in zmaj je majhna slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela, ki je nastala ok.

Poglej Louvre in Sv. Jurij in zmaj (Rafael, Louvre)

Svatba v Kani galilejski

Svatba v Kani galilejski (1563) italijanskega umetnika Paola Veroneseja (1528–1588) je reprezentativna slika, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo poroke v Kani, na kateri Jezus vodo spremeni v vino.

Poglej Louvre in Svatba v Kani galilejski

Sveti Boštjan (Mantegna)

Sveti Boštjan je predmet treh slik italijanskega zgodnjerenesančnega mojstra Andrea Mantegne.

Poglej Louvre in Sveti Boštjan (Mantegna)

Sveti Boštjan (Perugino, Louvre)

Sveti Boštjan je Peruginova slika sv. Boštjana okoli leta 1495, ki je zdaj v zbirki Louvre.

Poglej Louvre in Sveti Boštjan (Perugino, Louvre)

Sveti Janez Krstnik (Leonardo)

Sveti Janez Krstnik je visokorenesančna oljna slika na orehovem lesu Leonarda da Vincija.

Poglej Louvre in Sveti Janez Krstnik (Leonardo)

Sveti Mihael in zmaj (Rafael)

Sveti Mihael in zmaj je majhna slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Poglej Louvre in Sveti Mihael in zmaj (Rafael)

Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)

Sveti Mihael premaga Satana je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Poglej Louvre in Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)

Tanagrijske figurice

Tanagrijske figurice so v kalup ulite grške terakotne figurice iz poznega 4.

Poglej Louvre in Tanagrijske figurice

Tempelj kapitolskega Jupitra

Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.

Poglej Louvre in Tempelj kapitolskega Jupitra

Tempelj Venere Genetrix

Tempelj Venere Genetrix (latinsko: Templum Veneris Genetricis) je uničen tempelj na Cezarjevem forumu v Rimu, posvečen rimski boginji Veneri Genetrix, ustanovni boginji julijanskega rodbine.

Poglej Louvre in Tempelj Venere Genetrix

Tepe-Sialk

Tepe Sialk (تپه سیلک) je veliko starodavno arheološko najdišče (tepe ali perzijsko tappeh pomeni hrib ali kupček) v predmestju mesta Kãshãn, v provinci Isfahan, v osrednjem Iranu.

Poglej Louvre in Tepe-Sialk

Tiš-atal

Tiš-atal (huritsko 𒋾 𒅖 𒀀 𒊑) je bil endan Urkeša.

Poglej Louvre in Tiš-atal

Tintoretto

Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.

Poglej Louvre in Tintoretto

Tizian

Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.

Poglej Louvre in Tizian

Tod

Tod (arabsko,طود,‎ aṭ-Ṭūd, egipčansko Djerty ali Ḏrty, starogrško Toufion, latinsko Tufium, koptsko Thouôt ali Tuot) je bil del staroegipčanskega mesta Simon Hayter:, Ancient Egypt Web Site.

Poglej Louvre in Tod

Trajanov slavolok, Ancona

Trajanov slavolok v Anconi je rimski slavolok, ki so ga leta 115 postavili senat in prebivalci Rima v času cesarja Trajana.

Poglej Louvre in Trajanov slavolok, Ancona

Triptih družine Braque

Triptih družine Braque je oltarna slika iz okoli leta 1452, olja na hrastu, staronizozemskega slikarja Rogierja van der Weydna.

Poglej Louvre in Triptih družine Braque

Triptih družine Sedano

Triptih iz družine Sedano je oltarni nastavek, triptih, slika z oljem na tabli, staronizozemskega slikarja Gerarda Davida, ki je običajno datirana med leti 1490 in 1498, verjetno okoli leta 1495.

Poglej Louvre in Triptih družine Sedano

Tuilerije

Park Tuilerije (IPA) je mestni park med Louvrom in Place de la Concorde v 1.

Poglej Louvre in Tuilerije

Tuilerijska palača

Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.

Poglej Louvre in Tuilerijska palača

Tutankamon

Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.

Poglej Louvre in Tutankamon

Tutmoz IV.

Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.

Poglej Louvre in Tutmoz IV.

Ugrabitev Sabink

Ugrabitev Sabink, včasih imenovano tudi kot Posilstvo Sabink, je bil v rimski mitologiji incident, v katerem so rimski moški množično ugrabljali mlade ženske iz drugih mest v regiji.

Poglej Louvre in Ugrabitev Sabink

Ugrabitev Sabink, Giambologna

Ugrabitev Sabink (včasih tudi Posilstvo Sabink) je velik in zapleten marmorni kip flamskega kiparja in arhitekta Giambologna.

Poglej Louvre in Ugrabitev Sabink, Giambologna

Uma

Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.

Poglej Louvre in Uma

Umirajoči Galačan

Umirajoči Galačan (v italijanščini: Galata Morente) je marmorna kopija izgubljenega helenističnega kipa, ki je bil prvotno izdelan v bronu.

Poglej Louvre in Umirajoči Galačan

Umirajoči suženj

Umirajoči suženj je kip italijanskega renesančnega umetnika Michelangela.

Poglej Louvre in Umirajoči suženj

Unas

Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.

Poglej Louvre in Unas

Uporni suženj

Uporni suženj je 2,15 m visok marmornat Michelangelov kip iz leta 1513.

Poglej Louvre in Uporni suženj

Ur-Baba

Ur-Baba ali Ur-Bau (sumersko ali, služabnik boginje Bau) je bil v letih 2093-2080 pr.

Poglej Louvre in Ur-Baba

Ur-Nanše

Ur-Nanše (sumersko 𒌨𒀭𒀏, UR-NANŠE), tudi Ur-Nina, je bil prvi kralj Prve lagaške dinastije, ki je vladal v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju III okoli leta 2500 pr.

Poglej Louvre in Ur-Nanše

Ur-Ningirsu

Ur-Ningirsu (sumersko 𒌨𒀭𒎏𒄈𒍪, Ur-D-nin-gir-suu)Edzard, Sibylle; Edzard, Dietz Otto (1997).

Poglej Louvre in Ur-Ningirsu

Utu

Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.

Poglej Louvre in Utu

Utu-hengal

Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.

Poglej Louvre in Utu-hengal

Varad-Sin

Ninsuninega templja v Larsi s posvetilom larškega kralja Varad-Sina; Muzej Louvre, Pariz Varad-Sin (klinopisno Ir-en.zu) je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1834 do 1823 pr.

Poglej Louvre in Varad-Sin

Vedeževalka (Caravaggio)

Vedeževalka (italijansko Buona ventura) je slika italijanskega baročnega umetnika Michelangela Merisisa da Caravaggia.

Poglej Louvre in Vedeževalka (Caravaggio)

Velika odaliska

Velika odaliska, znana tudi kot Une Odalisque ali La Grande Odalisque, je oljna slika iz leta 1814, ki jo je naslikal Jean Auguste Dominique Ingres in prikazuje odalisko ali konkubino.

Poglej Louvre in Velika odaliska

Venera Anadiomena (Tizian)

Venera Anadiomena (iz grščine –Venera se dviga iz morja), je Tizianova oljna slika iz c. 1520, ki prikazuje Venero, ki se dviga iz morja in si ovija lase, po rojstvu popolnoma odrasla.

Poglej Louvre in Venera Anadiomena (Tizian)

Venera in glasbenik

Beneški renesančni slikar Tizian in njegova delavnica sta ustvarila številne različice Venere in glasbenika, ki so morda znane po različnih drugih naslovih, ki navajajo elemente, kot so Venera z organistom, Venera z igralcem lutnje itd.

Poglej Louvre in Venera in glasbenik

Venera in Kupid s satirom

Venera in Kupid s satirom (ok. 1528) je slika italijanskega umetnika visoke renesanse Antonia da Correggia.

Poglej Louvre in Venera in Kupid s satirom

Venus Italica

Venus Italica je marmorna skulptura, ki jo je naročil Napoléon Bonaparte in oblikoval italijanski kipar Antonio Canova.

Poglej Louvre in Venus Italica

Versailles

Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.

Poglej Louvre in Versailles

Vila Borghese

Dianin tempelj Vila Borghese je ime parka v Rimu.

Poglej Louvre in Vila Borghese

Vila d'Este

Villa d'Este je vila iz 16.

Poglej Louvre in Vila d'Este

Villa Boscoreale

V okrožju Boscoreale, v Italiji, so odkrili številne rimske vile.

Poglej Louvre in Villa Boscoreale

Vladarski nazivi faraonov

Kraljevi titular ali kraljevski protokol egipčanskega faraona je bilo standardno naslavljanje vladarjev Starega Egipta.

Poglej Louvre in Vladarski nazivi faraonov

Zajtrk (Boucher)

Zajtrk (francosko Le Dejeuner) je slika francoskega slikarja Françoisa Boucherja in leta 1739 in jo danes hranijo v muzeju Louvre v Parizu.

Poglej Louvre in Zajtrk (Boucher)

Zajtrk na travi (Manet)

Zajtrk na travi (francosko Le Déjeuner sur l'herbe) - prvotno imenovana Kopanje (Le Bain) - je velika slika olje na platnu Édouarda Maneta, ustvarjena leta 1862 in 1863.

Poglej Louvre in Zajtrk na travi (Manet)

Zaklad iz Boscoreale

Zaklad iz Boscoreale je ime za veliko zbirko izvrstnih rimskih srebrnih in zlatih predmetov, odkritih v ruševinah antične vile v Boscoreale, blizu Pompejev v južni Italiji.

Poglej Louvre in Zaklad iz Boscoreale

Zapah (Fragonard)

Zapah (francosko: Le Verrou), znan tudi kot Ključavnica, je galanten prizor, ki ga je naslikal Jean-Honoré Fragonard leta 1777.

Poglej Louvre in Zapah (Fragonard)

Zevsov tempelj, Olimpija

Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.

Poglej Louvre in Zevsov tempelj, Olimpija

Zgodovinsko slikarstvo

Zgodovinsko slikarstvo je žanr v slikarstvu, ki ga opredeljuje predmet in ne umetniški slog.

Poglej Louvre in Zgodovinsko slikarstvo

Zimri-Lim

Zimri-Lim (akadsko zi-im-ri-li-im) je bil od okoli 1775 do 1761 pr.

Poglej Louvre in Zimri-Lim

Zoran Mušič

Anton Zoran Mušič, slovenski slikar, grafik in risar, *12. februar 1909, Bukovica pri Volčji Dragi ali Biljah (spodnja Vipavska dolina), Slovenija, † 25. maj 2005, Benetke, Italija.

Poglej Louvre in Zoran Mušič

10. avgust

10.

Poglej Louvre in 10. avgust

1341

1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Louvre in 1341

1368

1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Louvre in 1368

17. stoletje v francoski umetnosti

Francoska umetnost 17.

Poglej Louvre in 17. stoletje v francoski umetnosti

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Louvre in 1911

21. avgust

21.

Poglej Louvre in 21. avgust

27. julij

27.

Poglej Louvre in 27. julij

8. november

8.

Poglej Louvre in 8. november

Prav tako znan kot Muzej Louvre.

, Caylusova vaza, Cerasijeva kapela, Chalon-sur-Saône, Charles Le Brun, Charles-Joseph Natoire, Chatsworthski Apolon, Château de Chambord, Château de Valençay, Chigijeva kapela, Cikel Marije Medičejske, Cimabue, Cippus iz Melqarta, Claude Monet, Correggio, Da Vincijeva šifra (roman), Dan barikad, Dea Gravida, Dendera, Devica z otrokom, sv. Ano in sv. Janezom Krstnikom, Diana iz Versaillesa, Diana pri kopanju (Boucher), Diogen iz Sinope, Dioniz, Diorit, Diptih Kristus in Devica, Dirk Bouts, Djet, Domači pes, Domenichino, Domicijan, Doprsni kip Ludvika XIV. (Bernini), Družina Colonna, Dur-Šarukin, Dviganje križa (Rubens), Elizejska palača, Empir, Estetski kanon, Europeana, Fajansa, Fernando Botero, Filigran, Filip II. Francoski, François Boucher, Franc I. Francoski, Francesco Laurana, Francija, Francoska renesančna arhitektura, Francoska renesansa, Francosko-slovenski literarni stiki, Frida Kahlo, Furiettijevi Kentavri, Gabrielle d'Estrées, Galerija (arhitektura), Galerija Akademije, Benetke, Galerija Borghese, Gaspard II. de Coligny, Geertgen tot Sint Jans, Gerard David, Gian Lorenzo Bernini, Giorgione, Giulio Romano, Gostija v Levijevi hiši, Graščina Chantilly, Grad Louvre, Grand Tour, Grande Arche de la Défense, Gudejeva valja, Guido Reni, Guillaume de Nogaret, Gustave Courbet, Gutijci, Hamam, Hamurabi, Harbavillski triptih, Helenistična umetnost, Heraklej pri počitku, Hibrid (mitologija), Hiromantika, Homerjeva Apoteoza, Hor, Horovo oko, Hrvaški Apoksiomen, Išme-Dagan, Ištarina vrata, Ištub-Ilum, Idi-ilum, Ieoh Ming Pej, Ikar (mitologija), In Search of Mona Lisa, Intef V., Intef VII., Izida, Izvir (Ingres), Jacques-Louis David, Jahdun-Lim, Janez Gothus, Japonski lakirani izdelki, Jastrebova stela, Jean-Honoré Fragonard, Joconde, Jordanski muzej, Jules Dumont d'Urville, Justus van Gent, Kašan, Karel Veliki, Karnaški seznam kraljev, Karolinška umetnost, Kerč, Kiš, Kition, Klinopis, Kompozitni slog, Koncert v tuilerijskem parku, Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini), Kopalka (Ingres), Kora, Kralj pije (Jordaens, Bruselj), Kraljeva palača, Madrid, Krez, Kristina Švedska Katoliška, Kudurru, Kupid in Psihe, KV11, La Belle Ferronnière, La Belle Jardinière, La Défense, La Défense de Paris, Lagaš, Larsa, Las Incantadas, Lazurni kamen, Le Corbusier, Les Invalides, Limogeški emajl, Lizip, Ljudstva z morja, Lorenzo Costa starejši, Lorenzo Lotto, Louvrska palača, Louvrska piramida, Lucca Madona, Lugal-kiniše-dudu, Lugal-kisal-si, Lugalzagezi, Luksemburška palača, Lulubi, Lutecija, Lutecijski apnenec, Madona kanclerja Rolina, Madona v votlini, Madonna della Vittoria (Mantegna), Maestà (Cimabue), Magdeburška slonovina, Maništušu, Manierizem, Maratova smrt, Marduk-nadin-ahhe, Mari, Marija in otrok s sveto Ano (Leonardo), Marija Medičejska, Marijan Mirt, Marijino kronanje (Fra Angelico, Uffizi), Marjeta Antiohijska, Meševa stela, Mentuhotep II., Merenre I., Meriibre Heti, Merikare, Meritaton, Michelangelo Buonarroti, Miloška Venera, Mino da Fiesole, Mistična poroka sv. Katarine (Correggio, Pariz), Mitridat VI. Pontski, Množični turizem, Molière, Mona Liza, Mučeništvo štirih svetnikov, Muzej, Muzej lepih umetnosti, Strasbourg, Muzej Unterlinden, Muzej vojvode Antona Ulricha, Nadnaravno, Nagrobnik papeža Julija II., Napoleon kot Mars Mirovnik, Narcis, Narodna galerija, London, Neferit I., Neptun (mitologija), Nimfa iz Fontainebleauja, Ningišzida, Nintinuga, Obiskovanje (Ghirlandaio), Oltar Domcija Ahenobarba, Oltar sv. Janeza (Memling), Oranje v Nivernaisu, Orazio Gentileschi, Orientalizem, Oscar Niemeyer, Paberkovalke, Palača Fontainebleau, Paleta lovcev, Paolo Veronese, Papež Bonifacij VIII., Papirologija, Pardo Venera, Pariz, Pastoralni koncert (Tizian), Perugino, Petubastis III., Pierre Chambiges, Pietà, Pieter Bruegel starejši, Piksida al-Mughira, Pinturicchio, Piramida, Pisanello, Place de la Concorde, Počivajoči Satir, Poklon Treh kraljev (Gentile da Fabriano), Pokol na Hiosu (Delacroix), Pokopavanje (Tizian, 1559), Polaganje v grob (Rafael), Pomeni imen asteroidov: 4501–5000, Ponte d'Augusto (Narni), Pornhub, Portret Federica da Montefeltra s sinom Guidobaldom, Portret Gabrielle d'Estrées in vojvodinje Villars, Portret Mariane Avstrijske (Velázquez), Portret princese (Pisanello), Portret umetnika, ki drži bodiko, Posredovanje Sabink, David, Praksitel, Prisega Horacijev, Psihe, oživljena s Kupidovim poljubom, Ptolemaj I. Soter, Raffaello Santi, Rajski vrt, Relief Kraljice noči, Rembrandt, Renesančna umetnost, Rim-Sin I., Rimski forum, Solun, Rimsko cesarstvo, Rodbina Borghese, Rosa Bonheur, Sacra conversazione, Salomonski steber, Samotraška Nike, Sargon II., Sarkofag, Sarkofag zakoncev, Satet, Sebastiano Serlio, Semerket, Seznam del El Greca, Seznam stavb in objektov v Parizu, Sipar, Sistrum, Slavolok zmage, Pariz, Slike z razstave, Sobekhotep I., Sobekhotep III., Sobekhotep IV., Sobekhotep VII., Speča Ariadna, Speča Venera (Giorgione), Splav Meduze, Spremenjenje na gori (Rafael), Starec in vnuk, Stolnica svetega Marka, Benetke, Suza, Perzija, Suzana in starca (Rembrandt), Sv. Jurij in zmaj (Rafael, Louvre), Svatba v Kani galilejski, Sveti Boštjan (Mantegna), Sveti Boštjan (Perugino, Louvre), Sveti Janez Krstnik (Leonardo), Sveti Mihael in zmaj (Rafael), Sveti Mihael premaga Satana (Rafael), Tanagrijske figurice, Tempelj kapitolskega Jupitra, Tempelj Venere Genetrix, Tepe-Sialk, Tiš-atal, Tintoretto, Tizian, Tod, Trajanov slavolok, Ancona, Triptih družine Braque, Triptih družine Sedano, Tuilerije, Tuilerijska palača, Tutankamon, Tutmoz IV., Ugrabitev Sabink, Ugrabitev Sabink, Giambologna, Uma, Umirajoči Galačan, Umirajoči suženj, Unas, Uporni suženj, Ur-Baba, Ur-Nanše, Ur-Ningirsu, Utu, Utu-hengal, Varad-Sin, Vedeževalka (Caravaggio), Velika odaliska, Venera Anadiomena (Tizian), Venera in glasbenik, Venera in Kupid s satirom, Venus Italica, Versailles, Vila Borghese, Vila d'Este, Villa Boscoreale, Vladarski nazivi faraonov, Zajtrk (Boucher), Zajtrk na travi (Manet), Zaklad iz Boscoreale, Zapah (Fragonard), Zevsov tempelj, Olimpija, Zgodovinsko slikarstvo, Zimri-Lim, Zoran Mušič, 10. avgust, 1341, 1368, 17. stoletje v francoski umetnosti, 1911, 21. avgust, 27. julij, 8. november.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti