Kazalo
63 odnosi: Annales Vedastini, Arleško kraljestvo, Avgust III. Poljski, Avstrijska nasledstvena vojna, Bazilika sv. Kastorja, Koblenz, Bruno Veliki, Cambrai, Dagobert II., Devetletna vojna, Dirk VII. Holandski, Floris I., grof Holandski, Frankovsko cesarstvo, Grofija Hainaut, Grofija Holandija, Habsburška monarhija, Henrik I. Bavarski, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Henrik III. Bavarski, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Ivan Češki, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Karolingi, Katoliška cerkev na Nizozemskem, Klodvik I., Koblenz, Konrad I. Koroški, Konrad I. Nemški, Konrad II. Nemški, Limburg (Nizozemska), Longwy, Lorena, Lotar I. Karolinški, Lotar Supplinburški, Lotarinški kristal, Lotarjev križ, Ludvik Otrok, Lyon, Matilda Toskanska, Mersenski sporazum, Metz, Oton I. Koroški, Oton I. Veliki, Oton II., Oton IV. Nemški, Otoni, Poljska nasledstvena vojna, Porenje, ... Razširi indeks (13 več) »
Annales Vedastini
Annales Vedastini ali Letopisi sv.
Poglej Lotaringija in Annales Vedastini
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Lotaringija in Arleško kraljestvo
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Lotaringija in Avgust III. Poljski
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Lotaringija in Avstrijska nasledstvena vojna
Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Južna stran Bazilike sv. Kastorja z vrtom Notranjost Bazilika sv.
Poglej Lotaringija in Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Lotaringija in Bruno Veliki
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Lotaringija in Cambrai
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Poglej Lotaringija in Dagobert II.
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Lotaringija in Devetletna vojna
Dirk VII. Holandski
Dirk VII.
Poglej Lotaringija in Dirk VII. Holandski
Floris I., grof Holandski
Floris I. (rojen okoli leta 1017 v Vlaardingenu – 28. junij 1061) je bil od leta 1049 do 1061 grof Holandski, takrat imenovane Frizija zahodno od Vlieja.
Poglej Lotaringija in Floris I., grof Holandski
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Lotaringija in Frankovsko cesarstvo
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Lotaringija in Grofija Hainaut
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Lotaringija in Grofija Holandija
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Lotaringija in Habsburška monarhija
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Lotaringija in Henrik I. Bavarski
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Lotaringija in Henrik I. Nemški
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Lotaringija in Henrik II. Sveti
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Lotaringija in Henrik III. Bavarski
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Lotaringija in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Lotaringija in Henrik IV. Nemški
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Lotaringija in Ivan Češki
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Lotaringija in Karel IV. Luksemburški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Lotaringija in Karel V. Habsburški
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Lotaringija in Karolingi
Katoliška cerkev na Nizozemskem
Katedrala sv. Katarine v Utrechtu Katoliška cerkev na Nizozemskem je del svetovne Rimskokatoliške cerkve pod duhovnim vodstvom papeža v Rimu.
Poglej Lotaringija in Katoliška cerkev na Nizozemskem
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Lotaringija in Klodvik I.
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Lotaringija in Koblenz
Konrad I. Koroški
Konrad I. (– 12. ali 15. december 1011), član dinastije Salijcev, je bil od leta 1004 do smrti koroški vojvoda.
Poglej Lotaringija in Konrad I. Koroški
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Poglej Lotaringija in Konrad I. Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Lotaringija in Konrad II. Nemški
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Lotaringija in Limburg (Nizozemska)
Longwy
Longwy je naselje in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Meurthe-et-Moselle regije Lorene.
Poglej Lotaringija in Longwy
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Lotaringija in Lorena
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Lotaringija in Lotar I. Karolinški
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Lotaringija in Lotar Supplinburški
Lotarinški kristal
Lotarinški kristal (znan tudi kot kristal Lotharjev ali Suzain kristal) je graviran dragulj iz Lotaringije v severovzhodni Evropi, ki prikazuje prizore biblijske zgodbe o Suzani (iz Danielove knjige), in sega v čas 855-869.
Poglej Lotaringija in Lotarinški kristal
Lotarjev križ
Lotarjev križ (nemško Lotharkreuz) je procesijski križ crux gemmata (križ z dragulji) iz približno leta 1000 našega štetja, čeprav je njegova osnova iz 14.
Poglej Lotaringija in Lotarjev križ
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Poglej Lotaringija in Ludvik Otrok
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Lotaringija in Lyon
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Lotaringija in Matilda Toskanska
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Poglej Lotaringija in Mersenski sporazum
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Lotaringija in Metz
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Poglej Lotaringija in Oton I. Koroški
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Lotaringija in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Lotaringija in Oton II.
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Lotaringija in Oton IV. Nemški
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Lotaringija in Otoni
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Poglej Lotaringija in Poljska nasledstvena vojna
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Lotaringija in Porenje
Prümski sporazum
Prümski sporazum, sklenjen 19.
Poglej Lotaringija in Prümski sporazum
Ribmonski sporazum
Ribmonski sporazum, sklenjen leta 880, je bil zadnji od štirih sporazumov, s katerimi se je delilo Frankovsko cesarstvo.
Poglej Lotaringija in Ribmonski sporazum
Richeza Lotarinška
Richeza Lotarinška (poljsko Rycheza Lotaryńska), imenovana tudi Richenza, Rixa, Ryksa, je bila kneginja iz lotarinške dinastije Ezzonidov, ki je s poroko s poljskim kraljem Mješkom II. Lambertom postala poljska kraljica, * 995/1000, Lorena, † 21. marec 1063, Saalfeld, Nemčija.
Poglej Lotaringija in Richeza Lotarinška
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Lotaringija in Rodbina Welf
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Lotaringija in Rudolf Rheinfeldški
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Lotaringija in Rudolfini
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Lotaringija in Seznam frankovskih kraljev
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica zajema osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Lotaringija in Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Lotaringija in Slovenski eksonimi
Suzana (Danielova knjiga)
Suzana (hebrejsko: שׁוֹשַׁנָּה, moderno: Šošana, tiberijsko: Šôšannâ: 'lilija'), imenovana tudi Suzana in starca, je pripoved, ki sta jo v Danielovo knjigo (kot poglavje 13) vključili Rimskokatoliška in Pravoslavna cerkev.
Poglej Lotaringija in Suzana (Danielova knjiga)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Lotaringija in Sveto rimsko cesarstvo
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Poglej Lotaringija in Teofana
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Lotaringija in Verdunska pogodba