Kazalo
35 odnosi: Alonzo Church, Avtodinamika, Dolžina, Fizika, Galilejeva transformacija, Gibanje, Hendrik Antoon Lorentz, Hitrost gravitacije, Inercialni opazovalni sistem, Invarianta (fizika), Invariantnost, Lastni čas, Lorentzev faktor, Machovo načelo, Matematična fizika, Maxwellove enačbe, Mileva Marić, Opazovalni sistem, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Podaljšanje časa, Poincaréjeva grupa, Posebna teorija relativnosti, Potovanje v času, Povlek prostora, Prostor, Relativistična masa, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Spinor, Splošna teorija relativnosti, Teorija relativnosti, Vektor četverec, Vladimir Sergejevič Ignatovski, Weylova enačba, Woldemar Voigt.
Alonzo Church
Alonzo Church, ameriški matematik in logik, * 14. junij 1903, Washington, ZDA, † 11. avgust 1995, Hudson, Summit County, Ohio, ZDA.
Poglej Lorentzeva transformacija in Alonzo Church
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Poglej Lorentzeva transformacija in Avtodinamika
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Lorentzeva transformacija in Dolžina
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Lorentzeva transformacija in Fizika
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Poglej Lorentzeva transformacija in Galilejeva transformacija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Lorentzeva transformacija in Gibanje
Hendrik Antoon Lorentz
Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.
Poglej Lorentzeva transformacija in Hendrik Antoon Lorentz
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Lorentzeva transformacija in Hitrost gravitacije
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Poglej Lorentzeva transformacija in Inercialni opazovalni sistem
Invarianta (fizika)
Invariánta je v teoretični fiziki in matematiki značilnost sistema, ki ostane nespremenjena pri transformacijah.
Poglej Lorentzeva transformacija in Invarianta (fizika)
Invariantnost
Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.
Poglej Lorentzeva transformacija in Invariantnost
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Lorentzeva transformacija in Lastni čas
Lorentzev faktor
Lorentzev fáktor (oznaka γ, relativistična gama) nastopa pri Lorentzevi transformaciji med inercialnima opazovalnima sistemoma, ki se relativno eden glede na drugega gibljeta s hitrostjo v: \frac.
Poglej Lorentzeva transformacija in Lorentzev faktor
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Lorentzeva transformacija in Machovo načelo
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Lorentzeva transformacija in Matematična fizika
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Lorentzeva transformacija in Maxwellove enačbe
Mileva Marić
Mileva Marić, srbska matematičarka, prva žena Alberta Einsteina, * 19. december 1875, Titel, † 4. avgust 1948, Zürich.
Poglej Lorentzeva transformacija in Mileva Marić
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Lorentzeva transformacija in Opazovalni sistem
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Lorentzeva transformacija in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Poglej Lorentzeva transformacija in Podaljšanje časa
Poincaréjeva grupa
Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega \mathbb^.
Poglej Lorentzeva transformacija in Poincaréjeva grupa
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Lorentzeva transformacija in Posebna teorija relativnosti
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Lorentzeva transformacija in Potovanje v času
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.
Poglej Lorentzeva transformacija in Povlek prostora
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Lorentzeva transformacija in Prostor
Relativistična masa
Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.
Poglej Lorentzeva transformacija in Relativistična masa
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Lorentzeva transformacija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Lorentzeva transformacija in Seznam fizikalnih vsebin
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Lorentzeva transformacija in Spinor
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Lorentzeva transformacija in Splošna teorija relativnosti
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Lorentzeva transformacija in Teorija relativnosti
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Lorentzeva transformacija in Vektor četverec
Vladimir Sergejevič Ignatovski
Vladimir Sergejevič Ignatovski, ruski matematik in fizik, 20. marec (8. marec, ruski koledar) 1875, Tbilisi, Ruski imperij (sedaj Gruzija), † 13. januar 1942, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Lorentzeva transformacija in Vladimir Sergejevič Ignatovski
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Lorentzeva transformacija in Weylova enačba
Woldemar Voigt
Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.
Poglej Lorentzeva transformacija in Woldemar Voigt
Prav tako znan kot Lorentzev potisk, Lorentzeve transformacije, Lorentzov potisk, Lorentzova transformacija, Lorentzove transformacije.