Hitreje kot brskalnik!
156 odnosi: Abaucourt, Algrange, Alzacija, Amboiška zarota, Anton Trampič, Ardennes (departma), Arnulf iz Metza, Šampanja (provinca), Šampanja - Ardeni, Štirinajst točk, Édouard de Castelnau, Épinal, Bar-le-Duc, Bas-Rhin, Belfort, Belgijska Galija, Bitka pri Dunkirku, Blokada Nemčije, Bort-les-Orgues, Boulay-Moselle, Briey, Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg, Château-Salins, Chiers, Commercy, Demografija Francije, Devetletna vojna, Donzenac, Družina, Druga križarska vojna, Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja, Erik XIV. Švedski, Forbach, Moselle, François, vojvoda Guiški, Franc I. Štefan Lotarinški, Franche-Comté, Francoska Tretja republika, Francoske regije, Francosko-pruska vojna, Francosko-slovenski literarni stiki, Frankfurtski mir (1871), Frankovsko cesarstvo, Frédéric Chopin, Gaspard II. de Coligny, Georges Clemenceau, Godfrej Bouillonski, Grand Est, Halštatska kultura, Haut-Rhin, Haute-Saône, ..., Henrik I. Bavarski, Henrik II. Francoski, Henrik III. Francoski, Hohenzollerji, Humbert (kardinal), Ivana Orleanska, Janez Valentin Metzinger, Janez Vetrinjski, Jean Vodaine, Jeruzalemski križ, Jeruzalemsko kraljestvo, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Kanfen, Karel III. Debeli, Karel Plešasti, Kronologija druge svetovne vojne, Kronologija prve svetovne vojne, Lažne novice, Laon, Liège, Longwy, Lorena (razločitev), Lorsch, Lotar I. Karolinški, Lotaringija, Lucien Febvre, Lunéville, Magdeburška slonovina, Mainz, Marcel Mauss, Marne, Metz, Meurthe, Meurthe-et-Moselle, Meuse, Meuse (departma), Mješko III. Stari, Montastruc-la-Conseillère, Montigny-lès-Metz, Moselle, Mouzon, Ardennes, Mozela, Nancy, Nemška vojaška uprava v okupirani Franciji, Neufchâteau, Vosges, NUTS 1, Opatija Prüm, Optant, Orne (reka), Palatinat, Papež Štefan VIII., Papež Silvester II., Pariška mirovna konferenca (1919), Peter Puščavnik, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Primer Anton, Prusija, Prva bitka pri Ypresu, Prva križarska vojna, Prva svetovna vojna, Richeza Lotarinška, Saint-Avold, Saint-Dié-des-Vosges, San Miniato al Monte, Sarrebourg, Sarreguemines, Schlieffnov načrt, Seznam kraterjev na asteroidu Matilda, Seznam mest v Franciji, Seznam nekdanjih regij Francije, Seznam osebnosti iz Občine Brežice, Seznam papežev, Slovenski eksonimi, Sporazum treh črnih orlov, Srednja Evropa, Stanislav Leščinski, Sveto rimsko cesarstvo, Territoire de Belfort, Thionville, Tomblaine, Toul, Transilvanski Sasi, Trier, Valonija, Vandœuvre-lès-Nancy, Verdun, Meuse, Verdunska pogodba, Versajska mirovna pogodba, Vestfalski mir, Viljem I. Nemški, Vinko Globokar, Vittel, Vogezi, Vojvodina Brabant, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Vosges, Vzhodnofrankovska država, Widukind Corveyski, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 1. januar, 1096, 1918, 1940, 21. november, 6. gorska divizija (Wehrmacht), 7. avgust. Razširi indeks (106 več) »
Abaucourt
Abaucourt je občina v departmaju Meurthe-et-Moselle francoske regije Lorena.
Novo!!: Lorena in Abaucourt · Poglej več »
Algrange
Algrange je občina v departmaju Moselle francoske regije Lorena.
Novo!!: Lorena in Algrange · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Lorena in Alzacija · Poglej več »
Amboiška zarota
Amboiška zarota ali nemir v Amboisu (francosko la conjuration d'Amboise ali tumulte d'Amboise) je bil neuspel poskus državnega udara v Franciji marca 1560, ki ga je organiziral Louis de Condé.
Novo!!: Lorena in Amboiška zarota · Poglej več »
Anton Trampič
Trampič, Anton (tudi Anton Trampitsch, Antoine Trampitch, * 4. april 1860 Razpotje/Wegscheide v občini Kotmara vas/ Köttmannsdorf na avstrijskem Koroškem, † 7. marec 1940 Nancy), Koroški Slovenec pivovar in veleindustrialec v Franciji.
Novo!!: Lorena in Anton Trampič · Poglej več »
Ardennes (departma)
Ardennes (Ardeni) (oznaka 08) so francoski departma, ki se imenuje po Ardenih, gorskem masivu na severovzhodu države.
Novo!!: Lorena in Ardennes (departma) · Poglej več »
Arnulf iz Metza
Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.
Novo!!: Lorena in Arnulf iz Metza · Poglej več »
Šampanja (provinca)
Šampanja (Champagne, francoska izgovorjava: ) je bila provinca na severovzhodu Francoskega kraljestva, zdaj najbolj znana kot vinska regija Šampanja za peneče belo vino, ki nosi to ime v današnji Franciji.
Novo!!: Lorena in Šampanja (provinca) · Poglej več »
Šampanja - Ardeni
Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.
Novo!!: Lorena in Šampanja - Ardeni · Poglej več »
Štirinajst točk
Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.
Novo!!: Lorena in Štirinajst točk · Poglej več »
Édouard de Castelnau
Édouard de Castelnau, francoski general in politik, * 24. december 1851, Saint-Affrique, † 19. marec 1944, Montastruc-la-Conseillère.
Novo!!: Lorena in Édouard de Castelnau · Poglej več »
Épinal
Panorama mesta, pogled z gradu Épinal je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, prefektura departmaja Vogezi.
Novo!!: Lorena in Épinal · Poglej več »
Bar-le-Duc
Panorama kraja Bar-le-Duc je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, prefektura departmaja Meuse.
Novo!!: Lorena in Bar-le-Duc · Poglej več »
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Novo!!: Lorena in Bas-Rhin · Poglej več »
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Novo!!: Lorena in Belfort · Poglej več »
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.
Novo!!: Lorena in Belgijska Galija · Poglej več »
Bitka pri Dunkirku
Bitka pri Dunkirku je bila bitka, ki je potekala v okolici francoskega pristanišča Dunkirk med drugo svetovno vojno, med zavezniki in nacistično Nemčijo.
Novo!!: Lorena in Bitka pri Dunkirku · Poglej več »
Blokada Nemčije
Loreni med prvo svetovno vojno. Blokada Nemčije, velikokrat znana tudi kot blokada Evrope, je potekala od leta 1914 do 1919.
Novo!!: Lorena in Blokada Nemčije · Poglej več »
Bort-les-Orgues
Bort-les-Orgues (okcitansko Bòrt) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Corrèze regije Limousin.
Novo!!: Lorena in Bort-les-Orgues · Poglej več »
Boulay-Moselle
Boulay-Moselle (nemško Bolchen) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Lorena in Boulay-Moselle · Poglej več »
Briey
270px Briey je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Lorena in Briey · Poglej več »
Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg
Cerkev svetega Tomaža (francosko Église Saint-Thomas, nemško Thomaskirche) je zgodovinska stavba v Strasbourgu v vzhodni Franciji.
Novo!!: Lorena in Cerkev svetega Tomaža, Strasbourg · Poglej več »
Château-Salins
Château-Salins (nemško Salzburg, 1941-44 Salzburgen) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Lorena in Château-Salins · Poglej več »
Chiers
Chiers (nemško Korn) je 112 km dolga reka, ki teče po ozemlju Luksemburga, Belgije in Francije, nakar se izlije v reko Meuse.
Novo!!: Lorena in Chiers · Poglej več »
Commercy
Commercy je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Novo!!: Lorena in Commercy · Poglej več »
Demografija Francije
V Franciji živi več kot 61 milijonov ljudi, če upoštevamo le metropolitansko ozemlje.
Novo!!: Lorena in Demografija Francije · Poglej več »
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Novo!!: Lorena in Devetletna vojna · Poglej več »
Donzenac
Donzenac (okcitansko Domzenac) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Corrèze regije Limousin.
Novo!!: Lorena in Donzenac · Poglej več »
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Novo!!: Lorena in Družina · Poglej več »
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Novo!!: Lorena in Druga križarska vojna · Poglej več »
Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja
Elizabeta Ogrska (madžarsko Erzsébet, poljsko Elżbieta) iz ogrske dinastije Arpád je bila po poroki z Mješkom III. Starim v letih 1138-1154 velikopoljska vojvodinja žena, * okoli 1228, † 21. julij 1154.
Novo!!: Lorena in Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja · Poglej več »
Erik XIV. Švedski
Erik XIV.
Novo!!: Lorena in Erik XIV. Švedski · Poglej več »
Forbach, Moselle
Forbach je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Lorena in Forbach, Moselle · Poglej več »
François, vojvoda Guiški
François, vojvoda Guiški in Aumalski in prvi princ Joinvilla (francosko François de Guise) je bil francoski general in državnik, pomemben voditelj med francosko-italijansko vojno 1551–1559 in francoskimi verskimi vojnami, umorjen med obleganjem Orleansa leta 1563, * 17. februar 1519, Bar-le-Duc (Meuse), † 24. februar 1563, Saint-Hilaire-Saint-Mesmin (Loiret).
Novo!!: Lorena in François, vojvoda Guiški · Poglej več »
Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).
Novo!!: Lorena in Franc I. Štefan Lotarinški · Poglej več »
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Novo!!: Lorena in Franche-Comté · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Lorena in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Lorena in Francoske regije · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Lorena in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Francosko-slovenski literarni stiki
Prve pomembnejše stike so imeli Slovenci v Ilirskih provincah, kjer je bila francoščina uradni jezik.
Novo!!: Lorena in Francosko-slovenski literarni stiki · Poglej več »
Frankfurtski mir (1871)
Mirovna listina Frankfurtski mir (francosko Le traité de Francfort, nemško Friede von Frankfurt) je bil mirovni sporazum med Nemškim cesarstvom in francosko Tretjo republiko, podpisan 10. maja 1871 v Frankfurtu na Majni, s katerim se je formalno končala francosko-pruska vojna.
Novo!!: Lorena in Frankfurtski mir (1871) · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Lorena in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Frédéric Chopin
Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril Louis-Auguste Bisson Frédéric-François Chopin (rojen kot Fryderyk Franciszek Chopin, poljsko tudi Szopen), poljsko-francoski skladatelj in pianist, * 1. marec 1810, Żelazowa Wola, Poljska, † 17. oktober 1849, Pariz, Francija.
Novo!!: Lorena in Frédéric Chopin · Poglej več »
Gaspard II. de Coligny
Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.
Novo!!: Lorena in Gaspard II. de Coligny · Poglej več »
Georges Clemenceau
Georges Benjamin Clemenceau, francoski politik, fizik in novinar, * 28. september 1841 Mouilleron-en-Pareds † 24. november 1929, Pariz, Francija.
Novo!!: Lorena in Georges Clemenceau · Poglej več »
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Novo!!: Lorena in Godfrej Bouillonski · Poglej več »
Grand Est
Grand Est (renska francoščina Groß Oschte) je upravna regija v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Lorena in Grand Est · Poglej več »
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Novo!!: Lorena in Halštatska kultura · Poglej več »
Haut-Rhin
Haut-Rhin (nemško Oberelsass, oznaka 68) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Novo!!: Lorena in Haut-Rhin · Poglej več »
Haute-Saône
Haute-Saône (oznaka 70) je francoski departma, imenovan po reki Saoni, ki teče skozenj.
Novo!!: Lorena in Haute-Saône · Poglej več »
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Novo!!: Lorena in Henrik I. Bavarski · Poglej več »
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Novo!!: Lorena in Henrik II. Francoski · Poglej več »
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Novo!!: Lorena in Henrik III. Francoski · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Lorena in Hohenzollerji · Poglej več »
Humbert (kardinal)
Humbert (Humbertus Cardinalis, Humbertus de Silva Candida, Humbertus Siciliae, Humbertus Sylvae Candidae, Humbertus de Silva Candida, Humbertus Burgundus; Humbert de Moyenmoutier, Hubert de Moyenmoutier; Humbert von Silva Candida; Humbert of Moyen Moutier, Humbert of Moyenmoutier) je znani menih benediktinske opatije Moyenmoutier, škof, kardinal in knjižničar Rimske Cerkve; *okoli 1000 v Burgundiji.
Novo!!: Lorena in Humbert (kardinal) · Poglej več »
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, znana tudi kot Devica Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy-la-Pucelle, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.
Novo!!: Lorena in Ivana Orleanska · Poglej več »
Janez Valentin Metzinger
''Sv. Frančišek Saleški spoveduje plemiča'' (1753, Narodna galerija Slovenije) Janez Valentin Metzinger, slovenski slikar francoskega rodu, * krščen 19. april 1699, Saint-Avold (Lorena, danes Francija), † 12. marec 1759, Ljubljana Je osrednja figura slovenskega baročnega slikarstva.
Novo!!: Lorena in Janez Valentin Metzinger · Poglej več »
Janez Vetrinjski
Janez II.
Novo!!: Lorena in Janez Vetrinjski · Poglej več »
Jean Vodaine
Jean Vodaine (rojen kot Vladimir Kavčič), slovensko-francoski pesnik, tiskar, tipograf, publicist in slikar, * 6. julij 1921, Čiginj, † 8. avgust 2006, Pont-à-Mousson, Francija.
Novo!!: Lorena in Jean Vodaine · Poglej več »
Jeruzalemski križ
Jeruzalemski križ Jerúzalemski kríž je v osnovi grški križ s prečkami na koncu vsakega kraka ter z manjšim grškim križem v vsakem od štirih prostorov med krakoma.
Novo!!: Lorena in Jeruzalemski križ · Poglej več »
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Novo!!: Lorena in Jeruzalemsko kraljestvo · Poglej več »
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Novo!!: Lorena in Johann T’Serclaes, grof Tilly · Poglej več »
Kanfen
Kanfen je občina v departmaju Moselle francoske regije Lorena.
Novo!!: Lorena in Kanfen · Poglej več »
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Novo!!: Lorena in Karel III. Debeli · Poglej več »
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Novo!!: Lorena in Karel Plešasti · Poglej več »
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Novo!!: Lorena in Kronologija druge svetovne vojne · Poglej več »
Kronologija prve svetovne vojne
Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.
Novo!!: Lorena in Kronologija prve svetovne vojne · Poglej več »
Lažne novice
Lažne novice (znane tudi kot neželene novice, psevdo novice ali lažne novice) je oblika novic, ki je sestavljena iz namernih dezinformacij ali prevar, ki se širijo prek tradicionalnih novic (tiskanih in predvajanih) ali spletnih družbenih medijev.
Novo!!: Lorena in Lažne novice · Poglej več »
Laon
Laon je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Aisne.
Novo!!: Lorena in Laon · Poglej več »
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Novo!!: Lorena in Liège · Poglej več »
Longwy
Longwy je naselje in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Meurthe-et-Moselle regije Lorene.
Novo!!: Lorena in Longwy · Poglej več »
Lorena (razločitev)
Lorena je lahko.
Novo!!: Lorena in Lorena (razločitev) · Poglej več »
Lorsch
Lorsch je mesto v okrožju Bergstrasse v Hessnu, Nemčija, 60 km južno od Frankfurta.
Novo!!: Lorena in Lorsch · Poglej več »
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Novo!!: Lorena in Lotar I. Karolinški · Poglej več »
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Novo!!: Lorena in Lotaringija · Poglej več »
Lucien Febvre
Lucien Paul Victor Febvre,, francoski zgodovinar, * 22. julij 1878, Nancy, Francija, † 27. september 1956, Saint-Amour, Francija.
Novo!!: Lorena in Lucien Febvre · Poglej več »
Lunéville
Lunéville (nemško Lünenstadt) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Lorena in Lunéville · Poglej več »
Magdeburška slonovina
Magdeburška slonovina je niz 16 slonokoščenih plošč, ki prikazujejo epizode Kristusovega življenja.
Novo!!: Lorena in Magdeburška slonovina · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Lorena in Mainz · Poglej več »
Marcel Mauss
Marcel Mauss, francoski sociolog, etnolog in antropolog, * 10. maj 1872, Epinal, Vosges, Francija, † 10. februar 1950, Pariz, Francija.
Novo!!: Lorena in Marcel Mauss · Poglej več »
Marne
Marne (oznaka 51) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Novo!!: Lorena in Marne · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Lorena in Metz · Poglej več »
Meurthe
Meurthe je 159 km dolga reka v severovzhodni francoski regiji Loreni, desni pritok Mozele.
Novo!!: Lorena in Meurthe · Poglej več »
Meurthe-et-Moselle
Meurthe-et-Moselle (oznaka 54) je francoski departma ob meji z Belgijo in Luksemburgom, imenovan po rekah Meurthe in Mozeli, ki tečeta skozenj.
Novo!!: Lorena in Meurthe-et-Moselle · Poglej več »
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Novo!!: Lorena in Meuse · Poglej več »
Meuse (departma)
Meuse (oznaka 55) je francoski departma ob meji z Belgijo, imenovan po reki Meuse, ki teče skozenj.
Novo!!: Lorena in Meuse (departma) · Poglej več »
Mješko III. Stari
Mješko III.
Novo!!: Lorena in Mješko III. Stari · Poglej več »
Montastruc-la-Conseillère
Montastruc-la-Conseillère (okcitansko Montastruc e la Conselhièra) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Lorena in Montastruc-la-Conseillère · Poglej več »
Montigny-lès-Metz
Montigny-lès-Metz je zahodno predmestje Metza in občina severovzhodnega francoskega departmaja Moselle regije Lorene.
Novo!!: Lorena in Montigny-lès-Metz · Poglej več »
Moselle
Moselle (oznaka 57) je francoski departma ob meji z Luksemburgom in Nemčijo, imenovan po reki Mozeli (francosko Moselle), ki teče skozenj.
Novo!!: Lorena in Moselle · Poglej več »
Mouzon, Ardennes
Mouzon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Ardeni regije Šampanja-Ardeni.
Novo!!: Lorena in Mouzon, Ardennes · Poglej več »
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Novo!!: Lorena in Mozela · Poglej več »
Nancy
Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Lorena in Nancy · Poglej več »
Nemška vojaška uprava v okupirani Franciji
Belgiji in severni Franciji ter priključena Alzacija-Lorena Vojaška uprava v Franciji je bila začasna zasedbena oblast, ustanovljena z strani Nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni za upravljanje okupiranega ozemlja na severu in zahodu Francije.
Novo!!: Lorena in Nemška vojaška uprava v okupirani Franciji · Poglej več »
Neufchâteau, Vosges
Neufchâteau je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Vogezi.
Novo!!: Lorena in Neufchâteau, Vosges · Poglej več »
NUTS 1
NUTS 1 je najvišja raven sistema klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS).
Novo!!: Lorena in NUTS 1 · Poglej več »
Opatija Prüm
Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.
Novo!!: Lorena in Opatija Prüm · Poglej več »
Optant
Spominska plošča istrskim in dalmatinskim optantom (ezulom) v Veroni Optant je prebivalec pokrajine, ki je po vojni pripadla drugi državi, in ima po mednarodnem pravu pravico optirati (lat. optare izbirati, želeti, izbrati med danimi možnostmi), to pomeni uradno izbrati državljanstvo in izjaviti željo prebivati v državi, ki je ozemlje izgubila.
Novo!!: Lorena in Optant · Poglej več »
Orne (reka)
Orne je reka v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, dolga 152 km.
Novo!!: Lorena in Orne (reka) · Poglej več »
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Lorena in Palatinat · Poglej več »
Papež Štefan VIII.
Štefan VIII. (Stephanus Octavus), včasih imenovan tudi Štefan IX., je bil italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † oktober 942 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 14. julija 939 do svoje smrti oktobra 942.
Novo!!: Lorena in Papež Štefan VIII. · Poglej več »
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: Lorena in Papež Silvester II. · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: Lorena in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Novo!!: Lorena in Peter Puščavnik · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Novo!!: Lorena in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500 · Poglej več »
Primer Anton
Primer Anton je bila vojaška okupacija Vichyjske Francije, ki sta jo 11.
Novo!!: Lorena in Primer Anton · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Lorena in Prusija · Poglej več »
Prva bitka pri Ypresu
Prva bitka pri Ypresu je bila bitka med prvo svetovno vojno na Zahodni fronti, ki je potekala od 19.
Novo!!: Lorena in Prva bitka pri Ypresu · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Lorena in Prva križarska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Lorena in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Richeza Lotarinška
Richeza Lotarinška (poljsko Rycheza Lotaryńska), imenovana tudi Richenza, Rixa, Ryksa, je bila kneginja iz lotarinške dinastije Ezzonidov, ki je s poroko s poljskim kraljem Mješkom II. Lambertom postala poljska kraljica, * 995/1000, Lorena, † 21. marec 1063, Saalfeld, Nemčija.
Novo!!: Lorena in Richeza Lotarinška · Poglej več »
Saint-Avold
Saint-Avold je naselje in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Moselle regije Lorene.
Novo!!: Lorena in Saint-Avold · Poglej več »
Saint-Dié-des-Vosges
Saint-Dié-des-Vosges je mesto in občina v severovzhodni francoskiregiji Loreni, podprefektura departmaja Vosges.
Novo!!: Lorena in Saint-Dié-des-Vosges · Poglej več »
San Miniato al Monte
San Miniato al Monte (sveti Miniat na gori) je cerkev v Firencah, osrednji Italiji, ki stoji na vrhu ene najvišjih točk v mestu.
Novo!!: Lorena in San Miniato al Monte · Poglej več »
Sarrebourg
left Sarrebourg (nemško Saarburg) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Lorena in Sarrebourg · Poglej več »
Sarreguemines
Sarreguemines (nemško Saargemünd) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Lorena in Sarreguemines · Poglej več »
Schlieffnov načrt
Schlieffnov načrt s predvidenimi francoskimi protiukrepi Schlieffnov načrt je bil strateški načrt nemškega generalštaba pred prvo svetovno vojno (leta 1905), katerega glavni namen je bil vojaški poraz tako Francije kot Rusije, njegov načrt bojevanja pa je predvideval tudi, da ne bosta odprti obe fronti istočasno.
Novo!!: Lorena in Schlieffnov načrt · Poglej več »
Seznam kraterjev na asteroidu Matilda
Zemljevid asteroida z označenimi večjimi površinskimi oblikami Seznam udarnih kraterjev na asteroidu 253 Matilda.
Novo!!: Lorena in Seznam kraterjev na asteroidu Matilda · Poglej več »
Seznam mest v Franciji
To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.
Novo!!: Lorena in Seznam mest v Franciji · Poglej več »
Seznam nekdanjih regij Francije
Francija je bila med letoma 1982 in 2015 razdeljena na 27 pokrajin, od tega jih je 22 v Evropi, 5 pa so prekomorska ozemlja.
Novo!!: Lorena in Seznam nekdanjih regij Francije · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Brežice
Seznam osebnosti iz Občine Brežice vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Brežice.
Novo!!: Lorena in Seznam osebnosti iz Občine Brežice · Poglej več »
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Lorena in Seznam papežev · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Lorena in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Sporazum treh črnih orlov
Manuel Braganški, portugalski princ in kandidat za poljsko-litovsko krono Sporazum treh črnih orlov ali Berlinski sporazum je bil tajni sporazum, podpisan septembra ali decembra 1732 med Avstrijskim cesarstvom, Ruskim carstvom in Kraljevino Prusijo.
Novo!!: Lorena in Sporazum treh črnih orlov · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Lorena in Srednja Evropa · Poglej več »
Stanislav Leščinski
Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23. februar 1766, Lunéville, Francosko kraljestvo.
Novo!!: Lorena in Stanislav Leščinski · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Lorena in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Territoire de Belfort
Territoire de Belfort (oznaka 90) je francoski departma v regiji Franche-Comté.
Novo!!: Lorena in Territoire de Belfort · Poglej več »
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Lorena in Thionville · Poglej več »
Tomblaine
Tomblaine je vzhodno predmestje Nancyja in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Meurthe-et-Moselle regije Lorene.
Novo!!: Lorena in Tomblaine · Poglej več »
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Lorena in Toul · Poglej več »
Transilvanski Sasi
Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.
Novo!!: Lorena in Transilvanski Sasi · Poglej več »
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Novo!!: Lorena in Trier · Poglej več »
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Novo!!: Lorena in Valonija · Poglej več »
Vandœuvre-lès-Nancy
Vandœuvre-lès-Nancy je jugozahodno predmestje Nancyja in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Meurthe-et-Moselle regije Lorene.
Novo!!: Lorena in Vandœuvre-lès-Nancy · Poglej več »
Verdun, Meuse
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse.
Novo!!: Lorena in Verdun, Meuse · Poglej več »
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Novo!!: Lorena in Verdunska pogodba · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: Lorena in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Novo!!: Lorena in Vestfalski mir · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Lorena in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Vinko Globokar
Vinko Globokar, slovenski pozavnist, skladatelj in dirigent, * 7. julij, 1934, Anderny (Lorena), Francija.
Novo!!: Lorena in Vinko Globokar · Poglej več »
Vittel
Vittel (arhaično nemško Wittel) je zdraviliško naselje in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Vosges regije Lorene.
Novo!!: Lorena in Vittel · Poglej več »
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Novo!!: Lorena in Vogezi · Poglej več »
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Novo!!: Lorena in Vojvodina Brabant · Poglej več »
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Novo!!: Lorena in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija) · Poglej več »
Vosges
Vosges (oznaka 88) je francoski departma, imenovan po hribovju Vogezov, ki zavzemajo njegov dobršen del.
Novo!!: Lorena in Vosges · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Lorena in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Widukind Corveyski
Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.
Novo!!: Lorena in Widukind Corveyski · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Lorena in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
1. januar
1.
Novo!!: Lorena in 1. januar · Poglej več »
1096
1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Lorena in 1096 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Lorena in 1918 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Lorena in 1940 · Poglej več »
21. november
21.
Novo!!: Lorena in 21. november · Poglej več »
6. gorska divizija (Wehrmacht)
6.
Novo!!: Lorena in 6. gorska divizija (Wehrmacht) · Poglej več »
7. avgust
7.
Novo!!: Lorena in 7. avgust · Poglej več »
Preusmerja sem:
Lorena (bivša regija), Lorraine.
