Kazalo
67 odnosi: Abbejeva prizma, Alhacen, Allvar Gullstrand, Ami-Sadukova Venerina tablica, Amonijak, Arhimed, Astigmatizem (oko), Žarek, Bleda modra pika, Charles Soret, Christen Longberg, Cirkonijev dioksid, Clausius-Mossottijeva zveza, David Brewster, Delčnovalovna dualnost, Enačba sončnega vzhoda, Eter (fizika), Fatamorgana, Fermatovo načelo, Foton, Francesco Maria Grimaldi, Francesco Maurolico, Herkul (hrošč), Hiparh, Horizontni koordinatni sistem, Hrizoberil, Huygensovo načelo, Jean-Felix Picard (astronom), Joseph von Fraunhofer, Kalicinit, Kavstika (optika), Kleomed, Koma (optika), Kromatična aberacija, Leča (oko), Leča (optika), Lom (razločitev), Lomni količnik, Lomni zakon, Luna, Max von Laue, Metulji, Načelo najmanjše akcije, Nebo, Nobelova nagrada za fiziko, Odboj, Odstop mrežnice, Oko, Optična napaka, Parhelij, ... Razširi indeks (17 več) »
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Lom svetlobe in Abbejeva prizma
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Lom svetlobe in Alhacen
Allvar Gullstrand
Allvar Gullstrand, švedski oftalmolog, optik in akademik, nobelovec, * 5. junij 1862, Landskrona, Švedska, † 28. julij 1930, Stockholm.
Poglej Lom svetlobe in Allvar Gullstrand
Ami-Sadukova Venerina tablica
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.
Poglej Lom svetlobe in Ami-Sadukova Venerina tablica
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Lom svetlobe in Amonijak
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Lom svetlobe in Arhimed
Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.
Poglej Lom svetlobe in Astigmatizem (oko)
Žarek
Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.
Poglej Lom svetlobe in Žarek
Bleda modra pika
Z razdalje 6 milijard kilometrov je Zemlja majhna pika (približno na sredini slike, v rjavem pasu na desni strani) Z zeleno je označena približna lokacija Voyagerja 1, ko je bila narejena fotografija Bleda modra pika (v izvirniku) je znana fotografija Zemlje, ki jo je leta 1990 posnela ameriška vesoljska sonda Voyager 1.
Poglej Lom svetlobe in Bleda modra pika
Charles Soret
Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.
Poglej Lom svetlobe in Charles Soret
Christen Longberg
Christen Longberg (Longomontan), pravo ime Christian Sørensen Severin, danski astronom, astrolog in matematik, * 4. oktober 1562, vas Longberg, Jutlandija, Danska, † 8. oktober 1647, København.
Poglej Lom svetlobe in Christen Longberg
Cirkonijev dioksid
Cirkonijev dioksid v prahu Cirkonijev dioksid (ZrO2) je bel kristalni oksid cirkonija.
Poglej Lom svetlobe in Cirkonijev dioksid
Clausius-Mossottijeva zveza
Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.
Poglej Lom svetlobe in Clausius-Mossottijeva zveza
David Brewster
Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.
Poglej Lom svetlobe in David Brewster
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Lom svetlobe in Delčnovalovna dualnost
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Poglej Lom svetlobe in Enačba sončnega vzhoda
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Lom svetlobe in Eter (fizika)
Fatamorgana
Fatamorgana ob obali Norveške Fatamorgana v severni Sahari Fátamorgána (tudi fáta morgána) ali zráčno zrcáljenje je optični pojav, ki nastane ob velikih temperaturnih razlikah in s tem razlikah v gostoti posameznih zračnih plasti.
Poglej Lom svetlobe in Fatamorgana
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Poglej Lom svetlobe in Fermatovo načelo
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Lom svetlobe in Foton
Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.
Poglej Lom svetlobe in Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maurolico
Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.
Poglej Lom svetlobe in Francesco Maurolico
Herkul (hrošč)
Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.
Poglej Lom svetlobe in Herkul (hrošč)
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Lom svetlobe in Hiparh
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Poglej Lom svetlobe in Horizontni koordinatni sistem
Hrizoberil
Hrizoberil (grško χρυσοβήρυλλος iz χρυσός – zlato in βήρυλλος – beril) je redek berilijev aluminatni mineral iz razreda oksidov z razmerjem kovina:kisik.
Poglej Lom svetlobe in Hrizoberil
Huygensovo načelo
Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.
Poglej Lom svetlobe in Huygensovo načelo
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Lom svetlobe in Jean-Felix Picard (astronom)
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Poglej Lom svetlobe in Joseph von Fraunhofer
Kalicinit
Kalicinit je zelo redek karbonatni mineral s kemijsko formulo KHCO3 (kalijev hidrogenkarbonat).
Poglej Lom svetlobe in Kalicinit
Kavstika (optika)
Kavstika, ki jo je povzročil kozarec vode. Kavstika (iz grške besede καυστός, ki pomeni pogorel ali iz latinske besede kausticus, kar pomeni gorenje) je v optiki ovojnica svetlobnih žarkov, ki se odbijejo ali lomijo na ukrivljeni površini telesa.
Poglej Lom svetlobe in Kavstika (optika)
Kleomed
Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.
Poglej Lom svetlobe in Kleomed
Koma (optika)
Nastanek kome (levo) in pripadajoča slika predmeta (desno) Koma je ena izmed napak optičnih naprav.
Poglej Lom svetlobe in Koma (optika)
Kromatična aberacija
Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.
Poglej Lom svetlobe in Kromatična aberacija
Leča (oko)
Leča je prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere funkcija je lom svetlobe, ki pada v oko, in njeno fokusiranje na mrežnici ali drugi strukturi za zajem svetlobe.
Poglej Lom svetlobe in Leča (oko)
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Lom svetlobe in Leča (optika)
Lom (razločitev)
Lom je lahko.
Poglej Lom svetlobe in Lom (razločitev)
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Lom svetlobe in Lomni količnik
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Lom svetlobe in Lomni zakon
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Lom svetlobe in Luna
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Lom svetlobe in Max von Laue
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Lom svetlobe in Metulji
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Poglej Lom svetlobe in Načelo najmanjše akcije
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Lom svetlobe in Nebo
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Lom svetlobe in Nobelova nagrada za fiziko
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Lom svetlobe in Odboj
Odstop mrežnice
Odstop mrežnice (ablacija retine) je pojav, ko očesna mrežnica odstopi od retinalnega pigmentnega epitelija oziroma se odlušči od zadnje stene, pri tem pa se prekine dobava krvi in hranil vanjo.
Poglej Lom svetlobe in Odstop mrežnice
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Lom svetlobe in Oko
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Poglej Lom svetlobe in Optična napaka
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Lom svetlobe in Parhelij
Pastel (tehnika slikanja)
Pastél je tehnika slikanja z umetniškim medijem, ki je sestavljen iz pigmenta v prahu in veziva.
Poglej Lom svetlobe in Pastel (tehnika slikanja)
Pellin-Brocova prizma
Pellin-Brocova prizma Pellin-Brocova prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno štiristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev četverokotnik s koti 90°, 75°, 135° in 60°.
Poglej Lom svetlobe in Pellin-Brocova prizma
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Lom svetlobe in Pierre de Fermat
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Lom svetlobe in Pietro Mengoli
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Lom svetlobe in Popolni odboj
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Lom svetlobe in Ptolemaj
Refraktometrija
Refraktometrija je fizikalna analizna metoda merjenja lomnega količnika snovi.
Poglej Lom svetlobe in Refraktometrija
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Lom svetlobe in Ruđer Josip Bošković
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Lom svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Poglej Lom svetlobe in Seznam fizikalnih zakonov
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Lom svetlobe in Stefan-Boltzmannov zakon
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Lom svetlobe in Steklo
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Poglej Lom svetlobe in Thomas Harriot
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Lom svetlobe in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Lom svetlobe in Uvod v kvantno mehaniko
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Lom svetlobe in Valovno čelo
Vpadna pravokotnica
Vpádna pravokótnica je premica, ki prebada mejo sredstev v točki, v kateri nanjo vpada vpadni žarek in je pravokotna na mejo sredstev.
Poglej Lom svetlobe in Vpadna pravokotnica
Prav tako znan kot Lomljenje svetlobe, Refrakcija.