Kazalo
19 odnosi: Šmarna gora, Četrtna skupnost Polje, Črnuče, Centralno pokopališče Žale, Dolsko, Golovec, Gorenjska kotlina, Ježica, Kamniškobistriško polje, Letališče Polje, Ljubljanica, Ljubljanska kotlina, Polje, Sava, Stanežiče, Studenčnica, Zajčja dobrava, Zajelše, Zemljepisno lastno ime.
Šmarna gora
Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.
Poglej Ljubljansko polje in Šmarna gora
Četrtna skupnost Polje
Četrtna skupnost Polje Četrtna skupnost Polje (do leta 1952 Devica Marija v Polju) je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske vzhodne četrti (današnja primestna satelitska naselja oz. nekdanje vasi) Polje, Novo Polje, Vevče, Slape, Spodnji in Zgornji Kašelj, Zalog (stari in novi), Brinje, Spodnja in Zgornja Zadobrova ter Podgorje, ki je edini zaselek Ljubljane, ki leži v ČS Polje na desnem bregu Ljubljanice.
Poglej Ljubljansko polje in Četrtna skupnost Polje
Črnuče
Črnuče (na Črnučah, črnuški, Črnučani) so predmestna četrt Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Črnuče.
Poglej Ljubljansko polje in Črnuče
Centralno pokopališče Žale
Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.
Poglej Ljubljansko polje in Centralno pokopališče Žale
Dolsko
Dolsko je razpotegnjeno gručasto središčno naselje s skoraj 700 prebivalci v skrajnem vzhodnem delu Ljubljanskega polja v Občini Dol pri Ljubljani.
Poglej Ljubljansko polje in Dolsko
Golovec
Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.
Poglej Ljubljansko polje in Golovec
Gorenjska kotlina
Gorenjska kotlina je strukturna kotlina v Sloveniji, ki leži severno od Ljubljane.
Poglej Ljubljansko polje in Gorenjska kotlina
Ježica
Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.
Poglej Ljubljansko polje in Ježica
Kamniškobistriško polje
Topolah Kamniškobistriško polje je zelo gosto poseljeno, ima največ njivskih površin v Ljubljanski kotlini.
Poglej Ljubljansko polje in Kamniškobistriško polje
Letališče Polje
Letališče Polje je nekdanje civilno-vojaško letališče v Ljubljani odprto leta 1933 in je delovalo do leta 1979.
Poglej Ljubljansko polje in Letališče Polje
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Ljubljansko polje in Ljubljanica
Ljubljanska kotlina
Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.
Poglej Ljubljansko polje in Ljubljanska kotlina
Polje
Polje je lahko.
Poglej Ljubljansko polje in Polje
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Ljubljansko polje in Sava
Stanežiče
Stanežiče so razpotegnjeno urbanizirano naselje v Mestni občini Ljubljana.
Poglej Ljubljansko polje in Stanežiče
Studenčnica
V splošnem pomenu je studenčnica hladna, pitna voda, ki priteka iz manjšega izvira (studenec).
Poglej Ljubljansko polje in Studenčnica
Zajčja dobrava
Zajčja dobrava je krajinski park na vzhodu Ljubljane, med Novim Poljem, Zadobrovo, Zalogom in železnico na jugu.
Poglej Ljubljansko polje in Zajčja dobrava
Zajelše
Zajelše so gručasto naselje v Občini Dol pri Ljubljani.
Poglej Ljubljansko polje in Zajelše
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.