Kazalo
72 odnosi: Ana Jagelo, Šiauliai, Banderia Prutenorum, Biruta, Brestkujavski mir, Butigeidis, Cerkev sv. Janeza, Cēsis, Dobrinski red, Država Tevtonskega reda, Estonija, Estonski zgodovinski muzej, Gediminas, Gotthard Kettler, Jagelonci, Jatvingi, Jaunutis, Jelgavska palača, Karel X. Gustav Švedski, Krāslava, Krevska unija, Kuri, Latgalci, Litva, Livonija, Livonska rimana kronika, Livonska vojna, Livonski pohod proti Rusom, Margareta I. Danska, Narva, Novgorodska republika, Pruska križarska vojna, Rakovorska bitka (1268), Riga, Sabile, Samogiti, Samogitija, Semigali, Severne križarske vojne, Sigismund Kęstutaitis, Solovecki samostan, Terra Mariana, Toompea, Traidenis, Treniota, Trinajstletna vojna, Vaišvilkas, Valdemar IV. Danski, Velika litovska kneževina, Vitenis, Vojvodina Livonija, ... Razširi indeks (22 več) »
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Livonski red in Ana Jagelo
Šiauliai
Šiauliai ((poslušaj); samogijsko: Šiaulē) je četrto največje mesto v Litvi s 107.086 prebivalci.
Poglej Livonski red in Šiauliai
Banderia Prutenorum
Grb Tevtonskega viteškega reda Grb velikega mojstra Tevtonskega reda Banderia Prutenorum (slovensko Pruski prapori) je rokopis na 48 listih pergamenta velikosti 18,6 x 29,3 cm, ki ga je sestavil Jan Długosz in ilustriral Stanisław Durink.
Poglej Livonski red in Banderia Prutenorum
Biruta
Biruta (litovsko Birutė) je bila druga žena velikega litovskega vojvode Kęstutisa in mati Vitautasa Velikega, * ni znano, blizu Palange, † 1382, Brest.
Poglej Livonski red in Biruta
Brestkujavski mir
Brestkujavski mir (poljsko Pokój w Brześciu Kujawskim, litovsko Brastos taika, nemško Friede von Brest (1435) je mirovni sporazum, podpisan 31. decembra 1435 v Brestu Kujavskem, s katerim se je končala poljsko-tevtonska vojna 1431-1435. Sporazum je bil podpisan po porazu Livonskega reda v bitki z zavezniško poljsko-litovsko vojsko pri Wiłkomierzu.
Poglej Livonski red in Brestkujavski mir
Butigeidis
Butigeidis (belorusko Будзікід, Budzikid) je bil od leta 1282 do 1291 veliki litovski knez,"Butigeidis".
Poglej Livonski red in Butigeidis
Cerkev sv. Janeza, Cēsis
Cerkev sv.
Poglej Livonski red in Cerkev sv. Janeza, Cēsis
Dobrinski red
Grb Dobrinskega reda Dobrinski red (poljsko Zakon Dobrzyński, nemško Orden von Dobrin), znan tudi kot Dobrinski bratje (poljsko Bracia Dobrzyńscy) je bil vojaški red, ki so ga ustanovili v 13.
Poglej Livonski red in Dobrinski red
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Livonski red in Država Tevtonskega reda
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Livonski red in Estonija
Estonski zgodovinski muzej
Estonski zgodovinski muzej (estonsko Eesti Ajaloomuuseum) je muzej zgodovine Estonije v Talinu.
Poglej Livonski red in Estonski zgodovinski muzej
Gediminas
Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.
Poglej Livonski red in Gediminas
Gotthard Kettler
Gotthard Kettler je bil vojvoda Kurlandije, zadnji mojster Livonskega reda in zadnji vojvoda Kurlandije in Semigalije, * 2. februar 1517, Anröchte, Sveto rimsko cesarstvo † 17. maj 1587, Jelgava, Vojvodina Kurlandija in Semigalija.
Poglej Livonski red in Gotthard Kettler
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Livonski red in Jagelonci
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Livonski red in Jatvingi
Jaunutis
Jaunutis (litovsko Jaunutis, poljsko Jawnuta, belorusko Яўнут, Jaunut, dobesedno "mladi mož"), krščen kot Ivan, je bil od očetove smrti leta 1341 do leta 1345, ko sta ga odstavila brata Algirdas in Kęstutis, litovski veliki knez, * okoli 1300, † po 1366.
Poglej Livonski red in Jaunutis
Jelgavska palača
Jelgavska palača (latvijsko Jelgavas pils) ali zgodovinsko palača Mitau (latvijsko Mītavas pils, nemško Schloss Mitau) je največja palača v baročnem slogu v baltskih državah.
Poglej Livonski red in Jelgavska palača
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Poglej Livonski red in Karel X. Gustav Švedski
Krāslava
Krāslava (rusko in belorusko Краслава, nemško Kreslau, poljsko Krasław, v latgalijščini Kruoslova) je mesto in upravno središče istoimenske občine, v Latgalijski pokrajini v Latviji.
Poglej Livonski red in Krāslava
Krevska unija
Listina, podpisana v Krevi 14. avgusta 1385 Krevska unija ali Krevska listina (litovsko Krėvos sutartis, poljsko Unia w Krewie) v ožjem pomenu je sklop predporočnih obljub, ki jih je na gradu Kreva 14.
Poglej Livonski red in Krevska unija
Kuri
Kurske dežele na zaščetki 13. stoletja Kuri ali Kurši (latvijsko Kurši, litovsko Kuršiai, nemško Kuren, staronordijsko Kúrir, starovzhodnoslovansko кърсь) so bili baltsko pleme, od 5.
Poglej Livonski red in Kuri
Latgalci
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Latgalci (latinsko Lethi, Letthigalli, spodnjenemško Lethi, latvijsko latgaļi, letgaļi, leti) so bili starodavno baltsko pleme.
Poglej Livonski red in Latgalci
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Livonski red in Litva
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Livonski red in Livonija
Livonska rimana kronika
Livonska rimana kronika (nemško Livländische Reimchronik) je kronika neznanega avtorja, napisana v srednji visoki nemščini.
Poglej Livonski red in Livonska rimana kronika
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Livonski red in Livonska vojna
Livonski pohod proti Rusom
Livonski pohod proti Rusom je bil vojaški pohod Livonskega in Tevtonskega viteškega reda proti Novgorodski republiki, ki je trajal od leta 1240 do 1242.
Poglej Livonski red in Livonski pohod proti Rusom
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Poglej Livonski red in Margareta I. Danska
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Poglej Livonski red in Narva
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Livonski red in Novgorodska republika
Pruska križarska vojna
Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.
Poglej Livonski red in Pruska križarska vojna
Rakovorska bitka (1268)
Rakovorska bitka (estonsko Rakvere lahing, rusko Раковорская битва, Rakovorskaja bitva) je bila bitka 18. februarja 1268 med združenimi silami Danske Estonije, škofije Dorpat, livonske veje Tevtonskega viteškega reda in lokalne estonske milice na eni strani ter silami Novgoroda in Pskova, ki jih je vodil pereslavski knez Dimitrij Pereslavski, na drugi strani.
Poglej Livonski red in Rakovorska bitka (1268)
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Livonski red in Riga
Sabile
Sabile (latvijsko Sabile, rusko Сабиле) je mesto v občini Talsi, v Latviji.
Poglej Livonski red in Sabile
Samogiti
Samogiti (samogitsko Žemaitē, litovsko Žemaičiai, latvijsko Žemaiši) so podskupina Litovcev, naseljenih v Samogitiji v Litvi.
Poglej Livonski red in Samogiti
Samogitija
Samogitija ali Žemaitija (samogitsko Žemaitėjė, litovsko Žemaitija) je ena od petih damografskih regij Litve in v preteklosti ena od dveh glavnih upravnih enot Velike litovske kneževine.
Poglej Livonski red in Samogitija
Semigali
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Semigali (latvijsko Zemgaļi, litovsko Žiemgaliai) so bili baltsko pleme, ki je živelo na ozemlju sedanje Latvije in severne Litve.
Poglej Livonski red in Semigali
Severne križarske vojne
Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.
Poglej Livonski red in Severne križarske vojne
Sigismund Kęstutaitis
Sigismund Kęstutaitis (litovsko Žygimantas I Kęstutaitis, belorusko Жыгімонт Кейстутавіч, Žigomont Kejstutavič, poljsko Zygmunt Kiejstutowicz, ukrajinsko Сигізмунд Кейстутович, Sigismund Kejstutovič) je bil od leta 1432 do 1440 veliki vojvoda Litve, * okoli 1365, grad Trocki, Velika litovska kneževina, † 20.
Poglej Livonski red in Sigismund Kęstutaitis
Solovecki samostan
Solovecki samostan (rusko Солове́цкий монасты́рь, IPA) je utrjen samostan na Soloveckih otokih v Belem morju v severni Rusiji.
Poglej Livonski red in Solovecki samostan
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Poglej Livonski red in Terra Mariana
Toompea
Toompea (iz nemščine Domberg, 'Stolnični hrib') je apnenčast grič v osrednjem delu mesta Talin, glavnega mesta Estonije.
Poglej Livonski red in Toompea
Traidenis
Traidenis je bil od leta 1270 (ali 1269) do leta 1282 knez Velike litovske kneževine, * 1220, † 1282, Kernavė.
Poglej Livonski red in Traidenis
Treniota
Treniota (litovsko Treniota, belorusko Транята; Tranjata) je bil od leta 1263 do 1264 veliki knez Litve, * okoli 1210, † 1264.
Poglej Livonski red in Treniota
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Livonski red in Trinajstletna vojna
Vaišvilkas
Vaišvilkas ali Vaišelga je bil od leta 1264 do 1267 veliki knez Litve, * 1223, † 1267.
Poglej Livonski red in Vaišvilkas
Valdemar IV. Danski
Valdemar IV.
Poglej Livonski red in Valdemar IV. Danski
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Livonski red in Velika litovska kneževina
Vitenis
Širjenje Velike litovske kneževine v 13.-15. stoletju Vitenis (belorusko Віцень, Vicień, poljsko Witenes) je bil od okoli 1295 do okoli 1316 veliki litovski knez, * 1260, † 1316.
Poglej Livonski red in Vitenis
Vojvodina Livonija
Vojvodina Livonija (poljsko Księstwo Inflanckie, litovsko Livonijos kunigaikštystė, estonsko Üleväina-Liivimaa hertsogkond, latvijsko Pārdaugavas hercogiste), znana tudi kot Poljska Livonija ali Provinca Livonija, je bila v letih 1561 do 1621 vojvodina Velike litovske kneževine in kasneje Republike obeh narodov.
Poglej Livonski red in Vojvodina Livonija
Zgodovina Talina
Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.
Poglej Livonski red in Zgodovina Talina
1190
1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Livonski red in 1190
1237
1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Livonski red in 1237
1241
1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Livonski red in 1241
1242
1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Livonski red in 1242
1243
1243 (MCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Livonski red in 1243
1250
1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Livonski red in 1250
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Livonski red in 1260
1268
1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Livonski red in 1268
1270
1270 (MCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Livonski red in 1270
1279
1279 (MCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Livonski red in 1279
1296
1296 (MCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Livonski red in 1296
1298
1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Livonski red in 1298
1299
1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Livonski red in 1299
1343
1343 (MCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Livonski red in 1343
1344
1344 (MCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Livonski red in 1344
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Livonski red in 1345
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Livonski red in 1346
1517
1517 (MDXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Livonski red in 1517
1587
1587 (MDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Livonski red in 1587
17. maj
17.
Poglej Livonski red in 17. maj
2. februar
2.
Poglej Livonski red in 2. februar