Kazalo
32 odnosi: Batu kan, Cēsis, Država Tevtonskega reda, Estonija, Finsko-novgorodske vojne, Grad Cēsis, Grad Toompea, Grad Turaida, Hanzeatska mesta, Henrikova kronika Livonije, Hermann von Salza, Ivan I. Švedski, Kurlandija, Litva, Livonci, Livonija, Livonska rimana kronika, Livonski pohod proti Rusom, Livonski red, Pruska križarska vojna, Riga, Saaremaa, Seli, Severne križarske vojne, Stolnica sv. Marije v Talinu, Tartu, Terra Mariana, Tevtonski viteški red, Toompea, Viljem iz Modene, Zgodovina Talina, Zlata bula iz Riminija.
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Livonski bratje meča in Batu kan
Cēsis
Cēsis (latvijska izgovorjava:, nemško Wenden, livonsko Venden, estonsko Võnnu, poljsko Kieś) je mesto v Latviji, v severnem delu višavja Vidzeme.
Poglej Livonski bratje meča in Cēsis
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Livonski bratje meča in Država Tevtonskega reda
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Livonski bratje meča in Estonija
Finsko-novgorodske vojne
Finsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov med finskimi plemeni v vzhodni Fenoskandiji in Novgorodsko republiko od 11.
Poglej Livonski bratje meča in Finsko-novgorodske vojne
Grad Cēsis
Grad Cēsis je eden najbolj ikoničnih in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Latviji.
Poglej Livonski bratje meča in Grad Cēsis
Grad Toompea
Grad Toompea (estonsko Toompea loss, latinsko Castrum Danorum) je grad na hribu Toompea v osrednjem delu Talina, glavnega mesta Estonije.
Poglej Livonski bratje meča in Grad Toompea
Grad Turaida
Grad Turaida (latvijsko Turaidas pils, nemško Treiden, Treyden, rusko Турайдский замок; v livonščini pomeni Thorov vrt) je nedavno obnovljen srednjeveški grad v kraju Turaida v regiji Vidzeme v Latviji na nasprotnem bregu reke Gauja sredi narodnega parka Gauja.
Poglej Livonski bratje meča in Grad Turaida
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Poglej Livonski bratje meča in Hanzeatska mesta
Henrikova kronika Livonije
Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.
Poglej Livonski bratje meča in Henrikova kronika Livonije
Hermann von Salza
Hermann von Salza je bil četrti veliki mojster tevtonskih vitezov, na položaju od leta 1201 do 1239, * okoli 1165, † 20. marec 1239.
Poglej Livonski bratje meča in Hermann von Salza
Ivan I. Švedski
Ivan I. (švedsko Johan Sverkersson) je bil od leta 1216 do svoje smrti kralj Švedske, * okoli 1201, † 10. marec 1222, Visingsö, Švedska.
Poglej Livonski bratje meča in Ivan I. Švedski
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Livonski bratje meča in Kurlandija
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Livonski bratje meča in Litva
Livonci
Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla.
Poglej Livonski bratje meča in Livonci
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Livonski bratje meča in Livonija
Livonska rimana kronika
Livonska rimana kronika (nemško Livländische Reimchronik) je kronika neznanega avtorja, napisana v srednji visoki nemščini.
Poglej Livonski bratje meča in Livonska rimana kronika
Livonski pohod proti Rusom
Livonski pohod proti Rusom je bil vojaški pohod Livonskega in Tevtonskega viteškega reda proti Novgorodski republiki, ki je trajal od leta 1240 do 1242.
Poglej Livonski bratje meča in Livonski pohod proti Rusom
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Poglej Livonski bratje meča in Livonski red
Pruska križarska vojna
Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.
Poglej Livonski bratje meča in Pruska križarska vojna
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Livonski bratje meča in Riga
Saaremaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Saaremaa (estonsko; dansko Øsel, švedsko Ösel) je največji otok v Estoniji, ki meri 2673 km2.
Poglej Livonski bratje meča in Saaremaa
Seli
Latgalci in druga baltska ljudstva okoli leta 1200. Vzhodni Balti so označeni z rjavimi barvami, zahodni Balti pa z zelenimi. Meje med njimi so približne. Seli ali Seloni (latvijsko sēļi, litovsko sėliai iz livonskeg sälli – gorjani) so bili baltsko pleme.
Poglej Livonski bratje meča in Seli
Severne križarske vojne
Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.
Poglej Livonski bratje meča in Severne križarske vojne
Stolnica sv. Marije v Talinu
Stolnica sv.
Poglej Livonski bratje meča in Stolnica sv. Marije v Talinu
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Livonski bratje meča in Tartu
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Poglej Livonski bratje meča in Terra Mariana
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Livonski bratje meča in Tevtonski viteški red
Toompea
Toompea (iz nemščine Domberg, 'Stolnični hrib') je apnenčast grič v osrednjem delu mesta Talin, glavnega mesta Estonije.
Poglej Livonski bratje meča in Toompea
Viljem iz Modene
Viljem iz Modene, znan tudi kot Viljem Sambijski, Guglielmo de Chartreaux, Guglielmo de Savoy in Guillelmus, italijanski duhovnik in papeški diplomat, In: Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church.
Poglej Livonski bratje meča in Viljem iz Modene
Zgodovina Talina
Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.
Poglej Livonski bratje meča in Zgodovina Talina
Zlata bula iz Riminija
Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.
Poglej Livonski bratje meča in Zlata bula iz Riminija