Kazalo
41 odnosi: Aditivna konstanta, Afina geometrija, Afina preslikava, Algebra, Avtomorfizem, Cliffordova algebra, Diracov zapis, Družina krivulj, Endomorfizem, Evklidski prostor, Helmholtzev razstavitveni izrek, Hilbertov prostor, Homogenost (matematika), Invarianta (matematika), Kategorija (matematika), Kroneckerjeva delta, Lastna vrednost, Linearna algebra, Linearna funkcija, Linearnost, Lorentzeva transformacija, Matrika, Matrika preslikave, Nilpotentna matrika, Odvod produkta, Operator (matematika), Ortogonalnost, Podobna matrika, Projekcija (linearna algebra), Schrödingerjeva enačba, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Sled matrike, Središčni razteg, Strižna matrika, Težiščni koordinatni sistem, Tenzor, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Vozli Čebišova.
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Linearna transformacija in Aditivna konstanta
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Linearna transformacija in Afina geometrija
Afina preslikava
Afina preslikava ali afina transformacija je preslikava med vektorskima prostoroma, ki je kompozitum linearne transformacije in translacije.
Poglej Linearna transformacija in Afina preslikava
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Linearna transformacija in Algebra
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Linearna transformacija in Avtomorfizem
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Linearna transformacija in Cliffordova algebra
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Poglej Linearna transformacija in Diracov zapis
Družina krivulj
krožnic. točki (0, 0)\, in parametrom a\, Družina krivulj je množica krivulj.
Poglej Linearna transformacija in Družina krivulj
Endomorfizem
Endomorfizem je v matematiki morfizem (ali homomorfizem) matematičnega objekta samega v sebe.
Poglej Linearna transformacija in Endomorfizem
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Linearna transformacija in Evklidski prostor
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Linearna transformacija in Helmholtzev razstavitveni izrek
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Linearna transformacija in Hilbertov prostor
Homogenost (matematika)
Homogénost ima v matematiki več pomenov.
Poglej Linearna transformacija in Homogenost (matematika)
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Linearna transformacija in Invarianta (matematika)
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Poglej Linearna transformacija in Kategorija (matematika)
Kroneckerjeva delta
Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.
Poglej Linearna transformacija in Kroneckerjeva delta
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Linearna transformacija in Lastna vrednost
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Linearna transformacija in Linearna algebra
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Linearna transformacija in Linearna funkcija
Linearnost
Linearnost ima v matematiki dva osnovna pomena.
Poglej Linearna transformacija in Linearnost
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Linearna transformacija in Lorentzeva transformacija
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Linearna transformacija in Matrika
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Poglej Linearna transformacija in Matrika preslikave
Nilpotentna matrika
Nilpotentna matrika je kvadratna matrika A \, za katero velja kjer je.
Poglej Linearna transformacija in Nilpotentna matrika
Odvod produkta
Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.
Poglej Linearna transformacija in Odvod produkta
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Linearna transformacija in Operator (matematika)
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Poglej Linearna transformacija in Ortogonalnost
Podobna matrika
Podobne matrike so v linearni algebri tiste matrike z razsežnostjo n \times n \, za katere velja: kjer je.
Poglej Linearna transformacija in Podobna matrika
Projekcija (linearna algebra)
Projekcija je v linearni algebri linearna transformacija P \, iz vektorskega prostora v samega sebe tako, da je P^2.
Poglej Linearna transformacija in Projekcija (linearna algebra)
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Linearna transformacija in Schrödingerjeva enačba
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Linearna transformacija in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Linearna transformacija in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Linearna transformacija in Seznam vrst matrik
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Poglej Linearna transformacija in Sled matrike
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Linearna transformacija in Središčni razteg
Strižna matrika
Strižna matrika (tudi matrika striga) je elementarna matrika, ki nastane z dodajanjem ene vrstice ali stolpca neki drugi vrstici ali stolpcu.
Poglej Linearna transformacija in Strižna matrika
Težiščni koordinatni sistem
Težiščni koordinatni sistem (tudi baricentrični koordinatni sistem) je v geometriji koordinatni sistem v katerem je lega točke določena kot masno središče mas, ki se nahajajo v ogliščih simpleksov (trikotnik, tetraeder...). Težiščne koordinate spadajo med homogene koordinate.
Poglej Linearna transformacija in Težiščni koordinatni sistem
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Linearna transformacija in Tenzor
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Linearna transformacija in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Linearna transformacija in Vektorski prostor
Vozli Čebišova
Vôzli Čebišova (tudi vozli Čebiševa) so v matematiki in numerični analizi ničle polinomov Čebišova.
Poglej Linearna transformacija in Vozli Čebišova
Prav tako znan kot Linearna preslikava, Linearni operator.