Kazalo
25 odnosi: Aritmetično-geometrična sredina, Augustin Louis Cauchy, Christoffel Jacob Bouwkamp, Divergentna vrsta, Geometrična vrsta, Grandijeva vrsta, Kepler-Bouwkampova konstanta, Konstanta omega, Limita, Limita funkcije, Meissel-Mertensova konstanta, Metoda izčrpavanja, Metoda regula falsi, Negibna točka, Realno število, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Točka (geometrija), Verižni ulomek, Vrsta (matematika), Zakon velikih števil, Zaporedje, 0,999..., 1 + 1 + 1 + 1 + ···, 1 − 2 + 3 − 4 + ···.
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Poglej Limita zaporedja in Aritmetično-geometrična sredina
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Limita zaporedja in Augustin Louis Cauchy
Christoffel Jacob Bouwkamp
Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.
Poglej Limita zaporedja in Christoffel Jacob Bouwkamp
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Limita zaporedja in Divergentna vrsta
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Limita zaporedja in Geometrična vrsta
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Limita zaporedja in Grandijeva vrsta
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Limita zaporedja in Kepler-Bouwkampova konstanta
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej Limita zaporedja in Konstanta omega
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Limita zaporedja in Limita
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a.
Poglej Limita zaporedja in Limita funkcije
Meissel-Mertensova konstanta
praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.
Poglej Limita zaporedja in Meissel-Mertensova konstanta
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Limita zaporedja in Metoda izčrpavanja
Metoda regula falsi
Metoda regula falsi je v matematiki numerična metoda za računanje ničel funkcije.
Poglej Limita zaporedja in Metoda regula falsi
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Limita zaporedja in Negibna točka
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Limita zaporedja in Realno število
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Limita zaporedja in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Limita zaporedja in Seznam vrst števil
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Limita zaporedja in Točka (geometrija)
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Limita zaporedja in Verižni ulomek
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Limita zaporedja in Vrsta (matematika)
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Limita zaporedja in Zakon velikih števil
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Limita zaporedja in Zaporedje
0,999...
300px 0.999... je v matematiki realno število, ki je v množici \mathbb enako 1.
Poglej Limita zaporedja in 0,999...
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Poglej Limita zaporedja in 1 + 1 + 1 + 1 + ···
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Limita zaporedja in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
Prav tako znan kot Stekališče.