Kazalo
57 odnosi: Analiza dela, Apeirogon, Augustin Louis Cauchy, Število zlatega reza, Bisekcija (numerična metoda), Cahenova konstanta, Carl Friedrich Gauss, Catalanova konstanta, Charles-Eugène Delaunay, D'Alembertov kriterij, Divergentna vrsta, Ernesto Cesàro, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjeva vsota, Fibonaccijevo število, Funkcija digama, Funkcija gama, Funkcijska vrsta, Georg Ferdinand Cantor, Gottfried Wilhelm Leibniz, Hilbertov prostor, Hinčinova konstanta, James Gregory, Jastreb, Jean le Rond d'Alembert, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, John Machin, Joseph Ludwig Raabe, Karl Weierstrass, Kepler-Bouwkampova konstanta, Konvergenčni polmer, Leonardo Fibonacci, Matematična analiza, Metoda navadne iteracije, Metoda ponovnega vzorčenja, Michaelis-Mentenina enačba, Newtonova metoda, Niels Henrik Abel, O krogli in valju, Obratna Fibonaccijeva konstanta, Parkinsonova bolezen, Perspektivni objektiv, Pietro Mengoli, Posplošeni verižni ulomek, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Riemannova funkcija ksi, Rietveldova analiza, Sekantna metoda, Seznam ekoloških vsebin, ... Razširi indeks (7 več) »
Analiza dela
Analiza dela je proces določanja tistih značilnosti dela, ki so nujne za njegovo uspešno opravljanje in proces ugotavljanja razmer, v katerih delo poteka.
Poglej Limita in Analiza dela
Apeirogon
Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic.
Poglej Limita in Apeirogon
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Limita in Augustin Louis Cauchy
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Limita in Število zlatega reza
Bisekcija (numerična metoda)
V matematiki je bisekcija numerična metoda za iskanje ničel zveznih funkcij.
Poglej Limita in Bisekcija (numerična metoda)
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Limita in Cahenova konstanta
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Limita in Carl Friedrich Gauss
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Poglej Limita in Catalanova konstanta
Charles-Eugène Delaunay
Charles-Eugène Delaunay, francoski astronom in matematik, * 9. april 1816, Lusigny-sur-Barse, Francija, † 5. avgust 1872, pri Cherbourgu, Normandija, Francija.
Poglej Limita in Charles-Eugène Delaunay
D'Alembertov kriterij
D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.
Poglej Limita in D'Alembertov kriterij
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Limita in Divergentna vrsta
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
Poglej Limita in Ernesto Cesàro
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Limita in Euler-Mascheronijeva konstanta
Eulerjeva vsota
Eulerjeva vsota (tudi Eulerjeva sumacijska metoda) je v matematiki konvergentnih in divergentnih vrst sumacijska metoda.
Poglej Limita in Eulerjeva vsota
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Limita in Fibonaccijevo število
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Limita in Funkcija digama
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Limita in Funkcija gama
Funkcijska vrsta
Funkcijska vrsta je vrsta, katere členi so funkcije.
Poglej Limita in Funkcijska vrsta
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Limita in Georg Ferdinand Cantor
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Limita in Gottfried Wilhelm Leibniz
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Limita in Hilbertov prostor
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej Limita in Hinčinova konstanta
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Limita in James Gregory
Jastreb
Jastreb je skupno ime dveh konvergentno razvitih skupin, večinoma mrhovinarskih ptic ujed.
Poglej Limita in Jastreb
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Limita in Jean le Rond d'Alembert
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Limita in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
John Machin
Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.
Poglej Limita in John Machin
Joseph Ludwig Raabe
Joseph Ludwig Raabe, švicarski matematik, * 15. maj 1801, Brody, Galicija (sedaj Ukrajina), † 22. januar 1859, Zürich, Švica.
Poglej Limita in Joseph Ludwig Raabe
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Limita in Karl Weierstrass
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Limita in Kepler-Bouwkampova konstanta
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Limita in Konvergenčni polmer
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Limita in Leonardo Fibonacci
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Limita in Matematična analiza
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Poglej Limita in Metoda navadne iteracije
Metoda ponovnega vzorčenja
Metoda ponovnega vzorčenja je statistična metoda, pri kateri statistični izračuni temeljijo na podlagi različnih vzorcev, ki so naključno izbrani iz danih dodatkov s ponovnim vzorčenjem.
Poglej Limita in Metoda ponovnega vzorčenja
Michaelis-Mentenina enačba
Michaelis-Mentenina enačba (znana tudi kot Michaelis-Menten-Henrijeva enačba) je enačba, ki prikazuje odvisnost začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od koncentracije substrata.
Poglej Limita in Michaelis-Mentenina enačba
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Limita in Newtonova metoda
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Limita in Niels Henrik Abel
O krogli in valju
Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.
Poglej Limita in O krogli in valju
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Limita in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Parkinsonova bolezen
Parkinsonova bolezen (tudi idiopatska parkinsonova bolezen, primarni parkinsonizem, akinetično rigidni sindrom) je kronična napredujoča nevrodegenerativna bolezen neznanega izvora, ki prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje.
Poglej Limita in Parkinsonova bolezen
Perspektivni objektiv
Perspektivni objektiv je objektiv, ki je zelo uporaben pri arhitekturni fotografiji, ker omogoča nagibanje goriščne ravnine.
Poglej Limita in Perspektivni objektiv
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Limita in Pietro Mengoli
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Poglej Limita in Posplošeni verižni ulomek
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Limita in Praštevilski dvojček
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Limita in Praštevilski izrek
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Poglej Limita in Riemannova funkcija ksi
Rietveldova analiza
Rietveldova analiza je uporabna in relativno nova metoda za določanje podrobnih strukturnih informacij iz praškovnih difraktogramov.
Poglej Limita in Rietveldova analiza
Sekantna metoda
Sekantna metoda je v matematiki numerična metoda za računanje ničel funkcije.
Poglej Limita in Sekantna metoda
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Limita in Seznam ekoloških vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Limita in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Limita in Seznam matematičnih vsebin
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Limita in Verjetnost
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Limita in Zakon velikih števil
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Poglej Limita in Zenon
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Limita in Zgodovina števila π
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Limita in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
Prav tako znan kot Konvergenca, Matematična limita.