Kazalo
57 odnosi: Akvinkum, Albanjana (Rimska utrdba), Alemani, Alemanija, Allgäu, Arijan, Švabska Jura, Brittenburg, Cambodunum, France Leben, Fruška gora, Furlanija, Gornjegermansko-retijski limes, Grad, Hadrijan, Hati (germansko pleme), Heruski, Hilbudij, Islamska arhitektura, Iuvavum, Kantabrija, Konstanški Münster, Langobardski limes, Lauriacum, Limes Arabicus, Limes Transalutanus, Limski kanal, Lorsch, Matilo, Maulbronn, Mesto, Mitraizem, Nigrum Pullum, Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Osilniška dolina, Panonski limes, Praetorium Agrippinae, Raša (reka), Rüdesheim ob Renu, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Schwarzwald, Severska dinastija, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovaška, Sloveni, Slovenska skupnost v Italiji, Speyer, Taunus, Tübingen, ... Razširi indeks (7 več) »
Akvinkum
Stanovanjski del Akvinka Akvinkum (latinsko: Aquincum), rimski tabor (castra) in kasneje mesto v Spodnji Panoniji na desnem bregu Donave v sedanjem Starem Budimu (Óbuda), ki je bilo del rimskega mejnega obrambnega sistema.
Poglej Limes in Akvinkum
Albanjana (Rimska utrdba)
Albanjana je bilo ime, ki so ga stari Rimljani dali naselju na južnem bregu reke Ren, približno 40 kilometrov od njenega izliva v Severno morje, znano kot Alfen in današnji Alphen aan den Rijn na Nizozemskem.
Poglej Limes in Albanjana (Rimska utrdba)
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Limes in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Limes in Alemanija
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Limes in Allgäu
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Limes in Arijan
Švabska Jura
Švabska Jura (nemško Schwäbische Alb, redkeje Schwäbischer Jura), včasih se imenujejo tudi Švabske Alpe, je gorovje v Baden-Württemberg v Nemčiji, ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km.
Poglej Limes in Švabska Jura
Brittenburg
Orteliusu Rimska cesta, vidna z avtoceste v bližini Valkenburga, Južna Holandija Brittenburg je bila rimska ruševina zahodno od Leidna med Katwijk aan Zee in Noordwijk aan Zee, domnevno enake še starejše keltske trdnjave Lugdunum.
Poglej Limes in Brittenburg
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Limes in Cambodunum
France Leben
France Leben, slovenski arheolog, jamar * 4. julij 1928, Škofja Loka, † 15. november 2002, Vincarje.
Poglej Limes in France Leben
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Limes in Fruška gora
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Limes in Furlanija
Gornjegermansko-retijski limes
Lesen stražni stolp, rekonstruiran leta 2008 in temelji na delu Dietwulfa Baatza Zgornjegermansko- Retijski limes, ali ORL, je 550 kilometrov dolg odsek nekdanje zunanje meje rimskega cesarstva med rekama Renom in Donavo.
Poglej Limes in Gornjegermansko-retijski limes
Grad
pa tudi.
Poglej Limes in Grad
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Limes in Hadrijan
Hati (germansko pleme)
Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.
Poglej Limes in Hati (germansko pleme)
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Poglej Limes in Heruski
Hilbudij
HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.
Poglej Limes in Hilbudij
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Limes in Islamska arhitektura
Iuvavum
Iuvavum v 2. st. pr. n. št. Jupitrov oltar, najden na Residenzplatz Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2008 Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2007 Rimski votivni kamen v pokopališkem zidu v Grödigu Iuvavum (ali Juvavum) je bilo rimsko ime za današnji Salzburg.
Poglej Limes in Iuvavum
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Poglej Limes in Kantabrija
Konstanški Münster
Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.
Poglej Limes in Konstanški Münster
Langobardski limes
Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
Poglej Limes in Langobardski limes
Lauriacum
Karta Donavskega Limesa. Rekonstrukcija tabora in oppiduma. Lauriacum je bil oporišče legije in pomembno rimsko mesto ob podonavskem Limesu v Avstriji.
Poglej Limes in Lauriacum
Limes Arabicus
Limes Arabicus (dobesedno slovensko Arabski zid; tudi Limes Orientalis) je bila okoli 1.500 km dolg fortifikacijski sistem (limes) Rimskega imperija, ki je potekal od severne Sirije do južne Palestine (tu je bil poimenovan tudi Limes Palestiniae).
Poglej Limes in Limes Arabicus
Limes Transalutanus
Karta Dakije, na kateri je limes Transalutanus označen s prekinjeno rdečo črto Limes Transalutanus je bil utrjen obmejni obrambni sistem (limes) na zahodnem robu teleormanskih gozdov v rimski provinci Dakiji v sedanji Romuniji.
Poglej Limes in Limes Transalutanus
Limski kanal
Limski kanal Limski kanal, tudi Limski zaliv ali Limski fjord, je okoli 9 km dolg in povprečno 600 m širok zaliv na zahodni obali Istre med Porečem oz.
Poglej Limes in Limski kanal
Lorsch
Lorsch je mesto v okrožju Bergstrasse v Hessnu, Nemčija, 60 km južno od Frankfurta.
Poglej Limes in Lorsch
Matilo
Leidnu Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Matilo'' je na karti označen s številko 4. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika. Leidnu Južno Nizozemsko, ki prikazuje Matilovo lokacijo Matilo ali Matilone je bila nekoč rimska utrdba (castellum) v današnjem Leidnu.
Poglej Limes in Matilo
Maulbronn
Maulbronn je mesto v okrožju Enzkreis, Baden-Württemberg v Nemčiji.
Poglej Limes in Maulbronn
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Limes in Mesto
Mitraizem
Mitrov tempelj na Rožancu pri Črnomlju Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve.
Poglej Limes in Mitraizem
Nigrum Pullum
Nigropullom upodobljen v sredini na Tabula Peutingeriana. Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Nigrum pullum'' je na karti označen s številko 6. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika.
Poglej Limes in Nigrum Pullum
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Limes in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Osilniška dolina
Osilniška dolina je dobila ime po najstarejšem in največjem kraju ob sotočju Kolpe in Čabranke ter se razprostira na obeh bregovih rek.
Poglej Limes in Osilniška dolina
Panonski limes
Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji.
Poglej Limes in Panonski limes
Praetorium Agrippinae
''Pretorij Agripine'' upodobljen levo na Tabula Peutingeriana Pregledna karta Kasteluma izkopavanja: Valkenburg med 1941-'43 in '46-'50 Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Praetorium Agrippinae'' je na karti označen s številko 3.
Poglej Limes in Praetorium Agrippinae
Raša (reka)
Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.
Poglej Limes in Raša (reka)
Rüdesheim ob Renu
Rüdesheim Rüdesheim ob Renu je mesto vina v hessenskem okrožju Rheingau-Taunus ob vznožju Niederwalda na južnem prehodu v srednjo dolino Rena.
Poglej Limes in Rüdesheim ob Renu
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Limes in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Limes in Rimsko cesarstvo
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Limes in Schwarzwald
Severska dinastija
Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.
Poglej Limes in Severska dinastija
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Limes in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Limes in Slovaška
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Limes in Sloveni
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Limes in Slovenska skupnost v Italiji
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Limes in Speyer
Taunus
Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.
Poglej Limes in Taunus
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Limes in Tübingen
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Limes in Tingiška Mavretanija
Trdnjava Marienberg
Trdnjava Marienberg (nemško Festung Marienberg) je pomembna znamenitost na levem bregu reke Majne v Würzburgu v Frankovski regiji na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Limes in Trdnjava Marienberg
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Limes in Ulm
Valle d'Itria
Valle d'Itria je del ozemlja osrednje dežele Apulije med metropolitanskim mestom Bari in pokrajinama Brindisi in Taranto.
Poglej Limes in Valle d'Itria
Wachau
Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja.
Poglej Limes in Wachau
Woerden
''2014 topografska karta občine Woerden'' Woerden je mesto in občina v osrednji Nizozemski.
Poglej Limes in Woerden
Zid
Zid (latinsko murus - obrambni kamniti zid) je navpična gradbena konstrukcija, ki opredeljuje območje oziroma deli prostore v zgradbi, nosi breme ali nudi zavetje ali varnost.
Poglej Limes in Zid