Kazalo
39 odnosi: Agron, Amantini, Ardijejci, Asseria, Bribir, Skradin, Burnum, Dalmacija, Dalmati, Donji Karin, Drač, Gračišće, Grobnik, Hrvaška, Iliri, Krk, Krk (mesto), Liburnijščina, Merag, Nin, Pag, Pevketi, Pomorski promet v Sloveniji, Promona, Raša (reka), Rab, Rab, Rab, Reka, Hrvaška, Severnojadranski Veneti, Seznam starodavnih ljudstev, Stridon, Sveti Filip i Jakov, Tevta, Ugljan (naselje), Uskoška povest, Venetščina, Vis, Zadar, Zgodovina Hrvaške, Zgodovina Istre.
Agron
Agron (grško: Ἄγρων), največji kralj ilirskega Ardijejskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 250 do leta 230 pr.
Poglej Liburni in Agron
Amantini
Ilirska plemena pred rimskimi osvajanji Amantini (grško: Ἄμαντες), antično panonsko ilirsko pleme, ki je prebivalo v okolici Sirmiuma, sedanje Sremske Mitrovice v Srbiji, verjetno pa tudi mnogo južneje, kar dokazuje njihovo naselje Amantija v južni Albaniji kakšnih 30 km vzhodno od Valone.
Poglej Liburni in Amantini
Ardijejci
Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.
Poglej Liburni in Ardijejci
Asseria
Asseria, rimski municipij v Dalmaciji.
Poglej Liburni in Asseria
Bribir, Skradin
Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.
Poglej Liburni in Bribir, Skradin
Burnum
Ante Vrankovič: kamniti loki rimskega tabora Burnum Burnum je bil vojaški tabor in antično naselje v Dalmaciji.
Poglej Liburni in Burnum
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Liburni in Dalmacija
Dalmati
Zemljevid naselitve Ilirov Dalmati (tudi Delmati) je bilo veliko ilirsko pleme v Srednji Dalmaciji imenovani po svojem glavnem mestu Delminiumu, najverjetneje današnji Županjac na Duvanjskem polju v Hercegovini.
Poglej Liburni in Dalmati
Donji Karin
Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.
Poglej Liburni in Donji Karin
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Liburni in Drač
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Liburni in Gračišće
Grobnik
Grobnik je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Čavle; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Liburni in Grobnik
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Liburni in Hrvaška
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Liburni in Iliri
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Liburni in Krk
Krk (mesto)
Krk je navečje mesto na otoku Krku s 3.730 prebivalci (2011) in pristanišče na jugozahodni obali otoka ter sedež istoimenske mestne občine (Grad Krk) s prebivalci, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Liburni in Krk (mesto)
Liburnijščina
Liburnijščina je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili antični Liburni na območju današnjega hrvaškega Jadrana (antično: Liburnije).
Poglej Liburni in Liburnijščina
Merag
Merag je vas na vzhodni obali otoka Cres, ki upravno spada pod mesto Cres; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Liburni in Merag
Nin
Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).
Poglej Liburni in Nin
Pag
Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Liburni in Pag
Pevketi
''Magna Graecia'' okoli leta 280 pr. n. št. Pevketi (grško: Πευκέτιοι) ali Pedikli, ilirsko pleme, ki je v antiki naseljevalo Apulijo na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Liburni in Pevketi
Pomorski promet v Sloveniji
Začelo se je že v obdobju kamene dobe.
Poglej Liburni in Pomorski promet v Sloveniji
Promona
Promona, antično naselje v Iliriku, ki je bilo prvotno v posesti Liburnov in nato Dalmatov.
Poglej Liburni in Promona
Raša (reka)
Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.
Poglej Liburni in Raša (reka)
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Liburni in Rab
Rab, Rab
Rab je mesto ter upravno središče občine s statusom mesta (hrv. Grad Rab) z okoli 9480 prebivalci, ki je del Primorsko-goranske županije.
Poglej Liburni in Rab, Rab
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Liburni in Reka, Hrvaška
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Liburni in Severnojadranski Veneti
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Liburni in Seznam starodavnih ljudstev
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Liburni in Stridon
Sveti Filip i Jakov
Sveti Filip i Jakov je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Sveti Filip i Jakov Zadrske županije.
Poglej Liburni in Sveti Filip i Jakov
Tevta
Tevta (grško: Τεύτα), keltsko-ilirska kraljica, ki je po smrti svojega moža Agrona od leta 230 do 228 pr.
Poglej Liburni in Tevta
Ugljan (naselje)
Ugljan je večje naselje s pristaniščem na otoku Ugljanu (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Preko Zadrske županije.
Poglej Liburni in Ugljan (naselje)
Uskoška povest
Uskoška povest je oznaka tistih zgodovinskih povesti, v katerih pomembno vlogo igrajo Uskoki, etnija, poznana tudi pod imenom Vlahi, Morlaki ali hajduki.
Poglej Liburni in Uskoška povest
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Liburni in Venetščina
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Liburni in Vis
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Liburni in Zadar
Zgodovina Hrvaške
Reliefni zemljevid današnje Hrvaške Območje sodobne Hrvaške je obsegalo dve rimski provinci, Panonijo in Dalmacijo. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5.
Poglej Liburni in Zgodovina Hrvaške
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Liburni in Zgodovina Istre
Prav tako znan kot Liburnija.