Kazalo
16 odnosi: Alkilacija, Aluminij, Aluminijev klorid, Železov(III) klorid, Baza (kemija), Borova kislina, Elektrofil, Friedel-Craftsova reakcija, Houben–Hoescheva reakcija, Indij, Kislina, Kumenski postopek, Ligand (koordinacijska kemija), Nitrobenzen, Schollova reakcija, Trimetilaluminij.
Alkilacija
Alkilacija je prenos alkilne skupine z ene spojine na drugo.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Alkilacija
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Aluminij
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Aluminijev klorid
Železov(III) klorid
Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Železov(III) klorid
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Baza (kemija)
Borova kislina
Borova kislina ali vodikov borat (latinsko acidum boricum) je šibka kislina s formulo H3BO3, ki se včasih piše tudi kot B(OH)3.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Borova kislina
Elektrofil
V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Elektrofil
Friedel-Craftsova reakcija
Friedel–Craftsove reakcije so niz kemijskih reakcij, ki sta jih razvila Charles Friedel in James Mason Crafts leta 1877, v katerih aromatski ogljikovodiki pod katalitskim vplivom ene od Lewisovih kislin, na primer FeCl3, AlCl3, H2SO4, H3PO4, HF ali HgSO4, reagirajo z alkilhalidi, alkoholi, alkeni ali alkini in tvorijo alkilirane aromate.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Friedel-Craftsova reakcija
Houben–Hoescheva reakcija
Houben-Hoescheva reakcija je organska reakcija, v kateri aromati reagirajo z nitrili in tvorijo aromatske ketone.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Houben–Hoescheva reakcija
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Indij
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Kislina
Kumenski postopek
Kumenski postopek, kumensko-fenolni postopek ali Hockov postopek je industrijski postopek za sintezo fenola in acetona iz benzena in propena.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Kumenski postopek
Ligand (koordinacijska kemija)
Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Ligand (koordinacijska kemija)
Nitrobenzen
Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Nitrobenzen
Schollova reakcija
Schollova reakcija je spajanje dveh aromatskih spojin s pomočjo Lewisove in protonske kisline.
Poglej Lewisova teorija kislin in baz in Schollova reakcija
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.