Kazalo
70 odnosi: Akorej, Alpe, Atiški koledar, Življenje v oceanih, Časovni pregled astronomije, Bali, Cerithidea decollata, Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice, Christopher Clavius, Cleveland, Ohio, Džang Heng, Deževni gozd, Dormanca, Drevo, Evktemon, Geografija, Gibanje Zemlje, Groenlo, Haiku, Heliometer, Hidroponika, Hiparh, Hore, Indeks UV, Ionosfera, Isaac Asimov, Islandski minimum, Janez Jakob Olben, Jesen, Južna polobla, Kalip, Klimatološka normala, Koledar, Koledar Goriške Mohorjeve družbe, Krstilnica v Parmi, Lago di Lesina, Libracija, Luna, Matematična geografija, Monsun, Moravska, Naseljivi planet, Navidezna lega Sonca, Noč, Papež Gregor XIII., Pet elementov (vušing), Planinski vodnik, Polarna fronta, Poletje, Pomlad, ... Razširi indeks (20 več) »
Akorej
Akorej, rimski učenjak in astronom, * okoli 100 pr. n. št., † okoli 30 pr. n. št.
Poglej Letni časi in Akorej
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Letni časi in Alpe
Atiški koledar
Atiški oziroma starogrški koledar temelji na dobi olimpijad, ki je v uporabi od prvih olimpijskih iger v peloponeškem mestu Olimpija 1. julija 776 pr. n. št. (Glej olimpijska doba).
Poglej Letni časi in Atiški koledar
Življenje v oceanih
Nekateri deli oceanov so skoraj mrtvi, ponekod pa živi več živali kot kjerkoli drugje na planetu.
Poglej Letni časi in Življenje v oceanih
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Letni časi in Časovni pregled astronomije
Bali
Bali je otok v indonezijskem arhipelagu in upravna provinca Republike Indonezije.
Poglej Letni časi in Bali
Cerithidea decollata
Cerithidea decollata je vrsta polža iz družine Potamididae, ki živi v gozdovih mangrov ob zahodnih obalah Indijskega oceana - v Tanzaniji, Keniji, in sosednjih državah, najpogosteje v bližini drevesa Avicennia marina.
Poglej Letni časi in Cerithidea decollata
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Cerkev sv. Jurija je župnijska cerkev nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Letni časi in Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Christopher Clavius
Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.
Poglej Letni časi in Christopher Clavius
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Poglej Letni časi in Cleveland, Ohio
Džang Heng
pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.
Poglej Letni časi in Džang Heng
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Poglej Letni časi in Deževni gozd
Dormanca
Dormanca (iz latinske besede dormīre - »spati«) je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih, največkrat v povezavi z neugodnimi razmerami v okolju.
Poglej Letni časi in Dormanca
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Letni časi in Drevo
Evktemon
Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.
Poglej Letni časi in Evktemon
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Letni časi in Geografija
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Letni časi in Gibanje Zemlje
Groenlo
Groenlo je mesto v občini Oost Gelre, ki se nahaja v vzhodnem delu Nizozemske, na nemški meji, v regiji v provinci Gelderland, imenovani Achterhoek (dobesedno: "zadnji vogal").
Poglej Letni časi in Groenlo
Haiku
Haiku (japonsko 俳句) je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov.
Poglej Letni časi in Haiku
Heliometer
Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.
Poglej Letni časi in Heliometer
Hidroponika
Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.
Poglej Letni časi in Hidroponika
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Letni časi in Hiparh
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Poglej Letni časi in Hore
Indeks UV
Indeks UV je merilo za velikost učinka ultravijočnega sevanja na človeško kožo.
Poglej Letni časi in Indeks UV
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Poglej Letni časi in Ionosfera
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.
Poglej Letni časi in Isaac Asimov
Islandski minimum
Islandski minimum 4. septembra 2003 Islandski minimum ali subpolarna depresija je ciklon (področje nizkega zračnega tlaka), ki se stalno obnavlja v severnem Atlantiku, blizu Islandije.
Poglej Letni časi in Islandski minimum
Janez Jakob Olben
Janez Jakob Olben, slovenski astronom, * 1643, Kranj, † 1725.
Poglej Letni časi in Janez Jakob Olben
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Letni časi in Jesen
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.
Poglej Letni časi in Južna polobla
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Poglej Letni časi in Kalip
Klimatološka normala
Klimatološka ali podnebna normala (CN, iz angleškega 'climate normal') je 30-letno povprečje vremenske spremenljivke za določen vrstni datum.
Poglej Letni časi in Klimatološka normala
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Letni časi in Koledar
Koledar Goriške Mohorjeve družbe
Koledar Goriške Mohorjeve družbe Koledar Goriške Mohorjeve družbe je letna publikacija Goriške Mohorjeve družbe.
Poglej Letni časi in Koledar Goriške Mohorjeve družbe
Krstilnica v Parmi
Krstilnica v Parmi (italijansko Battistero di Parma) je verska stavba v Parmi v severni Italiji.
Poglej Letni časi in Krstilnica v Parmi
Lago di Lesina
Lago di Lesina), je laguna v Jadranskem morju, na severni obali polotoka Gargano, 9 km (v zračni črti) zahodno od lagune Lago di Varano. Upravno spada pod italijansko deželo Apulija (pokrajina Foggia). Zavzema skupno 51,4 km². Laguna je 22 km dolgo in 2,3 km široko jezero, ki ga dva kanala povezujeta z morjem.
Poglej Letni časi in Lago di Lesina
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Poglej Letni časi in Libracija
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Letni časi in Luna
Matematična geografija
Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.
Poglej Letni časi in Matematična geografija
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Poglej Letni časi in Monsun
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Letni časi in Moravska
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Letni časi in Naseljivi planet
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Letni časi in Navidezna lega Sonca
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Letni časi in Noč
Papež Gregor XIII.
Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.
Poglej Letni časi in Papež Gregor XIII.
Pet elementov (vušing)
Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.
Poglej Letni časi in Pet elementov (vušing)
Planinski vodnik
Trentarski vodniki na razglednici iz leta 1909 Planinski vodnik, tudi gorski (gorniški) vodnik je človek, strokovno usposobljen za vodenje ljudi v gorah, lahko pa tudi priročnik v obliki knjižice, ki ga napišejo poznavalci gora.
Poglej Letni časi in Planinski vodnik
Polarna fronta
Polarna fronta razmeji polarni zrak od toplejših zračnih mas. Polarna fronta je področje, kjer zaradi vrtenja Zemlje druga ob drugi drse mrzli polarni zrak in toplejši zrak nad zmernimi geografskimi širinami.
Poglej Letni časi in Polarna fronta
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Letni časi in Poletje
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Letni časi in Pomlad
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Letni časi in Precesija enakonočij
Prestol Karla Velikega
Prestol Karla Velikega (nemško Karlsthron ali Aachener Königsthron) je prestol, ki ga je postavil v 790-ih Karel Veliki in je del opreme dvorne kapele v Aachnu (danes v stolnici).
Poglej Letni časi in Prestol Karla Velikega
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej Letni časi in Prestopno leto
Rastlinski opad
Mehiki Rastlinski opad je mešanica odmrlih listov, sadežev, semen, vej, lubja in drugih organskih ostankov na tleh rastlinskega sestoja.
Poglej Letni časi in Rastlinski opad
Regimen Salernske šole zdravstva
Regimen Sanitatis Salernitanum je srednjeveški regimen ali spisek naukov in nasvetov za ohranitev zdravja, ki so ga napisali zdravniki Salernske šole zdravstva med desetim in trinajstim stoletjem.
Poglej Letni časi in Regimen Salernske šole zdravstva
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Letni časi in Sekunda
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Poglej Letni časi in Severna polobla
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Letni časi in Seznam astronomskih vsebin
Simbolika polmeseca
Devica Marija, stoječa na polmesecu, slikar Bartolomé Esteban Murillo Simbolika polmeseca Tako imenovana Luna (po Zemljinem naravnem satelitu), polmesec, lunin krajec, tudi vzhajajoč ali zahajajoč mesec, je znamenje rodovitnosti ali obilja, v povezavi z življenjem in smrtjo, in tako pogosto rabljen simbol pri mnogih verstvih.
Poglej Letni časi in Simbolika polmeseca
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Poglej Letni časi in Sončna energija
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Letni časi in Stepa
The Sims 2
The Sims 2 je računalniška igra simulacije življenja, ki jo razvija Maxis.
Poglej Letni časi in The Sims 2
Udornica
Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.
Poglej Letni časi in Udornica
Vojan Tihomir Arhar
Vojan Tihomir Arhar, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, bibliotekar, profesor, * 20.
Poglej Letni časi in Vojan Tihomir Arhar
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Letni časi in Zastrupitev z gobami
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Letni časi in Zemlja
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Letni časi in Zima
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Letni časi in 2006
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Letni časi in 2007
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Letni časi in 2008
Prav tako znan kot Letni čas.