Kazalo
156 odnosi: Afina geometrija, Akcija (fizika), Al-Bagdadi, Al-Farisi, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Algebrska geometrija, Anders Johan Lexell, Apolonij, Aritmetika, Astronavtika, Astronomija, Augustin Louis Cauchy, Število, Švicarji, Časovni pregled astronomov, Basel, Baselski problem, Bernard Bolzano, Bernoullijevo število, Brahistokrona, Carl Friedrich Gauss, Catalanovo število, De Moivreova formula, Deltoida, Dirichletova funkcija beta, Divergentna vrsta, Domneva Bunjakovskega, E (matematična konstanta), Elementi tira, Eter (fizika), Eugène Charles Catalan, Euler-Maclaurinova formula, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjev diagram, Eulerjev izrek, Eulerjeva domneva, Eulerjeva enačba, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Eulerjeva formula, Eulerjeva funkcija fi, Eulerjeva karakteristika, Eulerjeva medalja, Eulerjeva premica, Eulerjeva vsota, Eulerjevi koti, Evklid-Eulerjev izrek, Evolventa, Fermatov veliki izrek, Fermatovo praštevilo, ... Razširi indeks (106 več) »
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Leonhard Euler in Afina geometrija
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Leonhard Euler in Akcija (fizika)
Al-Bagdadi
Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.
Poglej Leonhard Euler in Al-Bagdadi
Al-Farisi
Kamāl al-Dīn Abu'l-Hasan Mohamed al-Fārisī, perzijski matematik, fizik in astronom, * 1267, Tabriz, Mongolsko cesarstvo, danes Iran, † 1319.
Poglej Leonhard Euler in Al-Farisi
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Leonhard Euler in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Leonhard Euler in Algebrska geometrija
Anders Johan Lexell
Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Leonhard Euler in Anders Johan Lexell
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Leonhard Euler in Apolonij
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Leonhard Euler in Aritmetika
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Leonhard Euler in Astronavtika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Leonhard Euler in Astronomija
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Leonhard Euler in Augustin Louis Cauchy
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Leonhard Euler in Število
Švicarji
Jeziki Švice: nemščina (64 %; rumena), francoščina (19 %; vijolična), italijanščina (8 %; zelena), retoromanščina (manj kot 1 %; rdeča) Švicarji so narod, ki živi v Švici.
Poglej Leonhard Euler in Švicarji
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Leonhard Euler in Časovni pregled astronomov
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Leonhard Euler in Basel
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Poglej Leonhard Euler in Baselski problem
Bernard Bolzano
Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.
Poglej Leonhard Euler in Bernard Bolzano
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Leonhard Euler in Bernoullijevo število
Brahistokrona
right Brahistokrona (tudi brahistohrona, grško: brahistos - najkrajši +: kronos - čas) je ravninska krivulja, po kateri masna točka z začetno hitrostjo iz neke točke (A) pride v drugo točko (B) v najkrajšem času pod pogojem, da nanjo deluje konstanten gravitacijski pospešek in da trenje ni prisotno.
Poglej Leonhard Euler in Brahistokrona
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Leonhard Euler in Carl Friedrich Gauss
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Leonhard Euler in Catalanovo število
De Moivreova formula
De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.
Poglej Leonhard Euler in De Moivreova formula
Deltoida
Nastanek deltoide. Deltoida je prikazana z rdečo barvo. Deltoida (tudi Steinerjeva krivulja in trikuspoida) je hipocikloida, ki ima tri vrhove.
Poglej Leonhard Euler in Deltoida
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Poglej Leonhard Euler in Dirichletova funkcija beta
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Leonhard Euler in Divergentna vrsta
Domneva Bunjakovskega
Domneva Bunjakovskega, ki jo je leta 1857 postavil ruski matematik Viktor Jakovljevič Bunjakovski, trdi, da nerazcepni polinom stopnje 2 ali več s celoštevilskimi koeficienti za naravne argumente tvori ali neskončno mnogo števil z največjim skupnim deliteljem (gcd), ki presega enoto, ali pa neskončno mnogo praštevil.
Poglej Leonhard Euler in Domneva Bunjakovskega
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Leonhard Euler in E (matematična konstanta)
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Leonhard Euler in Elementi tira
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Leonhard Euler in Eter (fizika)
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Leonhard Euler in Eugène Charles Catalan
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Poglej Leonhard Euler in Euler-Maclaurinova formula
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Leonhard Euler in Euler-Mascheronijeva konstanta
Eulerjev diagram
Eulerjev diagram na katerem je prikazano, da so "živali s štirimi nogami" podmnožica "živali", toda množica "mineralov" je ločena (disjunktna) množica (nima skupnih članov) z "žival". Eulerjev diagram je pripomoček, ki omogoča prikazovanje množic in njihovih odnosov.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjev diagram
Eulerjev izrek
V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjev izrek
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva domneva
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva enačba
Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva enačba četrte stopnje
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva formula
Eulerjeva fórmula, imenovana po Leonhardu Eulerju, je matematična formula v kompleksni analizi, ki kaže globoko povezavo med trigonometričnimi funkcijami in kompleksno eksponentno funkcijo.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva formula
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva funkcija fi
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva medalja
Eulerjeva medalja je znanstvena nagrada, imenovana po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ki jo vsako leto podeljuje Inštitut za kombinatoriko in njeno uporabo (ICA) iz kanadskega Winnipega še raziskovalno dejavnim matematikom z uglednim življenjskim prispevkom h kombinatoričnim raziskavam.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva medalja
Eulerjeva premica
krožnice devetih točk (rdeče) Eulerjeva prémica je v geometriji premica v poljubnem neenakostraničnem trikotniku, ki poteka skozi več njegovih pomembnih točk.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva premica
Eulerjeva vsota
Eulerjeva vsota (tudi Eulerjeva sumacijska metoda) je v matematiki konvergentnih in divergentnih vrst sumacijska metoda.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjeva vsota
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Leonhard Euler in Eulerjevi koti
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Poglej Leonhard Euler in Evklid-Eulerjev izrek
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Leonhard Euler in Evolventa
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Leonhard Euler in Fermatov veliki izrek
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Leonhard Euler in Fermatovo praštevilo
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Leonhard Euler in François Viète
Funkcija beta
Konturni graf funkcije beta Graf funkcije beta za pozitivne ''x'' in ''y'' Funkcija beta, imenovana tudi Eulerjev integral prve vrste, je v matematiki specialna funkcija dveh argumentov, definirana kot: Funkcijo beta sta raziskovala Euler in Legendre, ime pa ji je dal Binet.
Poglej Leonhard Euler in Funkcija beta
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Leonhard Euler in Funkcija digama
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Leonhard Euler in Funkcija gama
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Leonhard Euler in Funkcijska enačba
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Leonhard Euler in Geometrija
Glasbena estetika
Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.
Poglej Leonhard Euler in Glasbena estetika
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Poglej Leonhard Euler in Goldbachova domneva
Gompertzeva konstanta
Gompertzeva konstanta ali Euler-Gompertzeva konstanta (označba G\) je v matematiki konstanta, ki se pojavlja pri vrednostih nekaterih integralov in specialnih funkcij.
Poglej Leonhard Euler in Gompertzeva konstanta
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Leonhard Euler in Grandijeva vrsta
Heegnerjevo število
Heegnerjevo število je v teoriji števil takšno celo število deljivo brez kvadrata d, da je razredno število h(-d) \, imaginarnega kvadratnega obsega \mathbb(\sqrt) \, enako 1, oziroma, da ima njegov kolobar celih števil enolični razcep v obliki a+b \sqrt \,.
Poglej Leonhard Euler in Heegnerjevo število
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Poglej Leonhard Euler in Hermitov problem
Hidrotehnika
Table of Hydraulics and Hydrostatics, Cyclopaedia, Volume 1 Hidrotehnika je tehnična veda, ki se ukvarja s proučevanjem lastnosti in dinamike voda, načrtovanjem in gradnjo vodnih objektov in naprav za uravnavanje vodnega režima, rabo voda, izkoriščanje vodne energije, ter objektov komunalnega inženirstva (čistilnih naprav, sistemov zbiranja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vodooskrbnih sistemov).
Poglej Leonhard Euler in Hidrotehnika
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Leonhard Euler in Hiparh
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Leonhard Euler in Hipergeometrična funkcija
Igor Rostislavovič Šafarevič
Igor Rostislavovič Šafarevič, ruski matematik, filozof, publicist in politik, * 3. junij 1923, Žitomir, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 19. februar 2017, Moskva.
Poglej Leonhard Euler in Igor Rostislavovič Šafarevič
Imre Lakatos
Imre Lakatos, madžarski filozof, * 9. december 1922, Debrecen, Madžarska, † 2. februar 1974, London, Anglija.
Poglej Leonhard Euler in Imre Lakatos
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Leonhard Euler in Jean le Rond d'Alembert
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Leonhard Euler in Johann Bernoulli I.
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Leonhard Euler in Johann Heinrich Lambert
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Leonhard Euler in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
John Dollond
Univerzi v Vilni John Dollond, angleški optik, * 10. junij 1706, London, Anglija, † 30. november 1761, London.
Poglej Leonhard Euler in John Dollond
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
Poglej Leonhard Euler in John Pell
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Leonhard Euler in Jurij Vega
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Leonhard Euler in Katarina Velika
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Poglej Leonhard Euler in Katenoid
Klotoida
Klotoida ali Cornujeva (Eulerjeva) spirala. Prehod iz ravnega (modro) dela cestišča v krožni del (zeleno). V tem primeru se v prehodnem delu (rdeče) uporablja klotoida. Klotoída (tudi Cornujeva spirala in Eulerjeva spirala) je transcendentna krivulja, katere ukrivljenost se spreminja linearno vzdolž njene dolžine.
Poglej Leonhard Euler in Klotoida
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Leonhard Euler in Kombinatorika
Kompleksno število
1.
Poglej Leonhard Euler in Kompleksno število
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Leonhard Euler in Kvadratno iracionalno število
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Leonhard Euler in Lambertova funkcija W
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej Leonhard Euler in Latinski kvadrat
Legendrov simbol
Legendrov simból je v teoriji števil simbol, ki se uporablja pri faktorizaciji in kvadratnih ostankih.
Poglej Leonhard Euler in Legendrov simbol
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Leonhard Euler in Logaritem
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Leonhard Euler in Louis Poinsot
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Leonhard Euler in Marin Mersenne
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Leonhard Euler in Matematična fizika
Matematika na šahovnici
Naslovnica Gikove knjige Matematika na šahovnici povezuje šah in matematiko.
Poglej Leonhard Euler in Matematika na šahovnici
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Leonhard Euler in Möbiusova funkcija
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Leonhard Euler in Mersennovo število
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Leonhard Euler in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Leonhard Euler in Muzikologija
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Poglej Leonhard Euler in Načelo najmanjše akcije
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Leonhard Euler in Neevklidska geometrija
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Leonhard Euler in Nerešeni matematični problemi
Nevil Maskelyne
Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.
Poglej Leonhard Euler in Nevil Maskelyne
Nicolas de Condorcet
Marie Jean Antoine Nicolas de Caritat, krajše Markiz de Condorcet, francoski filozof, matematik in politolog, * 17. september 1743, Ribemont, Francija, † 28. marec 1794, Bourg-la-Reine, Francija.
Poglej Leonhard Euler in Nicolas de Condorcet
Nicolaus Fuss
Nicolaus Fuss (tudi Nikolaus, Nicolas), švicarski matematik, * 29. januar 1755, Basel, Švica, † 4. januar 1826, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Leonhard Euler in Nicolaus Fuss
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Leonhard Euler in Niels Henrik Abel
Noam David Elkies
Noam David Elkies, ameriški matematik in šahovski velemojster, 25. avgust 1966, New York, ZDA.
Poglej Leonhard Euler in Noam David Elkies
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Leonhard Euler in Obseg
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Leonhard Euler in Odvod
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Leonhard Euler in Pellova enačba
Petkotniško število
Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.
Poglej Leonhard Euler in Petkotniško število
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Leonhard Euler in Pi
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Poglej Leonhard Euler in Pierre Charles Le Monnier
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Leonhard Euler in Pierre de Fermat
Pierre François Verhulst
Pierre François Verhulst, belgijski matematik, * 28. oktober 1804, Bruselj, Belgija, † 15. februar 1849, Bruselj.
Poglej Leonhard Euler in Pierre François Verhulst
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
Poglej Leonhard Euler in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pietro Antonio Cataldi
Pietro Antonio Cataldi, italijanski matematik, * 15. april 1548, Bologna, Italija, † 11. februar 1626, Bologna.
Poglej Leonhard Euler in Pietro Antonio Cataldi
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Leonhard Euler in Pietro Mengoli
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Leonhard Euler in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Popolna potenca
Popolna potenca je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število, ki se ob praštevilskem razcepu lahko zapiše z eno samo celoštevilsko potenco.
Poglej Leonhard Euler in Popolna potenca
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Leonhard Euler in Popolno število
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Leonhard Euler in Praštevilski izrek
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Poglej Leonhard Euler in Prijateljsko število
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Leonhard Euler in Ptolemaj
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Leonhard Euler in Riemannova domneva
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Leonhard Euler in Riemannova funkcija zeta
Seth Carlo Chandler mlajši
Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.
Poglej Leonhard Euler in Seth Carlo Chandler mlajši
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Leonhard Euler in Sevalni tlak
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Leonhard Euler in Seznam astronomov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Leonhard Euler in Seznam astronomskih vsebin
Seznam švicarskih astronomov
Seznam švicarskih astronomov.
Poglej Leonhard Euler in Seznam švicarskih astronomov
Seznam švicarskih fizikov
Seznam švicarskih fizikov.
Poglej Leonhard Euler in Seznam švicarskih fizikov
Seznam švicarskih matematikov
Seznam švicarskih matematikov.
Poglej Leonhard Euler in Seznam švicarskih matematikov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Leonhard Euler in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Leonhard Euler in Seznam fizikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Leonhard Euler in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Leonhard Euler in Seznam matematikov
Seznam ruskih fizikov
Seznam ruskih fizikov.
Poglej Leonhard Euler in Seznam ruskih fizikov
Seznam ruskih matematikov
Seznam znanih ruskih matematikov.
Poglej Leonhard Euler in Seznam ruskih matematikov
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Leonhard Euler in Sferna trigonometrija
Skakačev obhod
Odprt skakačev obhod Zaključen obhod Animirana rešitev Skakačev graf prikazuje vse možne poti za skakačev obhod na standardni šahovnici 8×8. Števila v vsaki točki kažejo število možnih potez iz te točke. Skakačev obhod je matematični problem s skakačem na standardni šahovnici (8×8).
Poglej Leonhard Euler in Skakačev obhod
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Leonhard Euler in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Leonhard Euler in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Stieltjesove konstante
Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.
Poglej Leonhard Euler in Stieltjesove konstante
Sudoku
Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.
Poglej Leonhard Euler in Sudoku
Tavtohrona krivulja
graf, ki prikazuje lege točk v različnih časih. Tavtohrona krivulja (tudi izohrona krivulja) iz starogrške besede: tavto, kar pomeni isti in besede: chrono, kar pomeni čas oziroma iz besede iso, kar pomeni enak) je krivulja po kateri bi se moralo gibati telo (ki se ga je brez začetne hitrosti spustilo), da bi brez trenja v enakomerni težnosti prišlo v najnižjo točko neodvisno od začetne točke.
Poglej Leonhard Euler in Tavtohrona krivulja
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Leonhard Euler in Teoretična fizika
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Leonhard Euler in Teorija števil
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Leonhard Euler in Teorija grafov
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Leonhard Euler in Teorija grup
Tobias Mayer
Tobias Mayer, nemški astronom, matematik, kartograf in fizik, * 17. februar 1723, Marbach na Neckarju, pri Stuttgartu, Württemberg, Nemčija, † 20. februar 1762, Göttingen, Nemčija.
Poglej Leonhard Euler in Tobias Mayer
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Leonhard Euler in Transcendentno število
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Leonhard Euler in Valovna enačba
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Leonhard Euler in Verižni ulomek
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Leonhard Euler in William Brouncker
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Leonhard Euler in Zgodovina števila π
Znamenite osebnosti in šah
Seznam vsebuje znamenite osebnosti, ki so svoj čas posvečale šahu.
Poglej Leonhard Euler in Znamenite osebnosti in šah
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Leonhard Euler in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
15. april
15.
Poglej Leonhard Euler in 15. april
163 (število)
163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.
Poglej Leonhard Euler in 163 (število)
1707
1707 (MDCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Leonhard Euler in 1707
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Leonhard Euler in 1783
18. september
18.
Poglej Leonhard Euler in 18. september
Prav tako znan kot Euler, Leonhard Paul Euler.