Kazalo
7 odnosi: Šlezijščina, Kašubščina, Polabščina, Poljščina, Pomorjanščina, Slovinščina, Zahodnoslovanski jeziki.
Šlezijščina
Šlezijščina (šlezijsko: ślůnsko godka, ślůnski, včasih kar pů našymu, poljsko: język śląski) je jezik, ki se govori na Poljskem v regiji Zgornja Šlezija, pa tudi na Češkem in v Nemčiji.
Poglej Lehitski jeziki in Šlezijščina
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Lehitski jeziki in Kašubščina
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Lehitski jeziki in Polabščina
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Lehitski jeziki in Poljščina
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Poglej Lehitski jeziki in Pomorjanščina
Slovinščina
states |region.
Poglej Lehitski jeziki in Slovinščina
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.