Kazalo
186 odnosi: Aarhus, Agathis australis, Allgäu, Alpe, Alpidska orogeneza, Altaj, Altamira, Apokalipsa, Arktika, Avgustovski prekop, Avstralski domorodci, Avtohtona vrsta, Šotna deva, Črno morje, Balvan, Beachy Head, Benetke, Berchtesgadenske Alpe, Beringovo morje, Beseda leta, Betalov spodmol, Bijela gora, Bijeljina, Bioko, Bistrica (pritok Save Bohinjke), Bistrica pri Tržiču, Blejski otok, Blejski vintgar, Bodensko jezero, Bohinj, Bretanja, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Cornwall, Cres, Davorin Žunkovič, Divje jezero, Dlakavi mamut, Dolina, Dolina Glendalough, Donava, Dovrska vrata, Egejsko morje, Elephas, Endemizem, Estonija, Evolucija človeka, Evolucija konja, Finska, Frankovska, Freiburg im Breisgau, ... Razširi indeks (136 več) »
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Poglej Ledena doba in Aarhus
Agathis australis
Agathis australis, splošno znan po maorskem imenu kauri (izgovarja se), je iglavec iz družine Araucariaceae, ki ga najdemo severno od 38° J v severnih regijah Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Ledena doba in Agathis australis
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Ledena doba in Allgäu
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Ledena doba in Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Ledena doba in Alpidska orogeneza
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Ledena doba in Altaj
Altamira
Skupine živali v jami Altamira Altamira (špansko Cueva de Altamira) je jama oziroma naravna votlina, ki leži v bližini Santillana del Mar v Kantabriji, Španija in je 30 km zahodno od mesta Santander.
Poglej Ledena doba in Altamira
Apokalipsa
Sveti Janez na Patmosu zapisuje Razodetje Vizije svetega Janeza Evangelista, ilustracija iz rokopisa Très Riches Heures Apokalipsa (starogrško.
Poglej Ledena doba in Apokalipsa
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Ledena doba in Arktika
Avgustovski prekop
Augustovski prekop (poljsko Kanał Augustowski,, belorusko Августоўскі канал) je čezmejni prekop, ki ga je v 19.
Poglej Ledena doba in Avgustovski prekop
Avstralski domorodci
Aboridžini z Bathurstovega otoka leta 1939 Aboridžini so domorodno ljudstvo, ki živi v različnih predelih Avstralije, predvsem v njenem osrednjem in severnem delu.
Poglej Ledena doba in Avstralski domorodci
Avtohtona vrsta
Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov.
Poglej Ledena doba in Avtohtona vrsta
Šotna deva
Šotna deva (znanstveno ime Aeshna caerulea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v polarnih območjih Evrazije.
Poglej Ledena doba in Šotna deva
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Ledena doba in Črno morje
Balvan
''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.
Poglej Ledena doba in Balvan
Beachy Head
Beachy Head je kredni rt v Vzhodnem Sussexu v Angliji v bližini kraja Eastbourne, vzhodno od klifa Sedem sester (Seven Sisters).
Poglej Ledena doba in Beachy Head
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Ledena doba in Benetke
Berchtesgadenske Alpe
Berchtesgadenske Alpe (nemško: Berchtesgadener Alpen) so gorsko območje severnih apneniških Alp, poimenovano po trškem mestu Berchtesgaden, ki leži v središču.
Poglej Ledena doba in Berchtesgadenske Alpe
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Ledena doba in Beringovo morje
Beseda leta
Beseda leta je beseda, ki je značilno zaznamovala tekoče leto.
Poglej Ledena doba in Beseda leta
Betalov spodmol
Betalov spodmol je paleolitsko jamsko najdišče z ostanki orodij in kosti plena tedanjih lovcev.
Poglej Ledena doba in Betalov spodmol
Bijela gora
Bijela Gora (črnogorska cirilica Бијела Гора) je zakrasela visoka planota, visoka med 1200 in 1500 m, na severni strani Orjena v Črni gori.
Poglej Ledena doba in Bijela gora
Bijeljina
Bijeljina je mesto, središče istoimenske občine v severovzhodni Bosni in Hercegovini.
Poglej Ledena doba in Bijeljina
Bioko
Bioko je otok v Gvinejskem zalivu, najsevernejši in največji iz skupine ognjeniških otokov, skupno imenovanih »kamerunska veriga«.
Poglej Ledena doba in Bioko
Bistrica (pritok Save Bohinjke)
Bistrica je kratek, toda zelo močan desni pritok Save Bohinjke pri Bohinjski Bistrici.
Poglej Ledena doba in Bistrica (pritok Save Bohinjke)
Bistrica pri Tržiču
Bistrica pri Tržiču je urbanizirano gručasto primestno naselje z nekaj manj kot 3.000 prebivalci v Občini Tržič in je bila v nekem obdobju del mesta Tržič.
Poglej Ledena doba in Bistrica pri Tržiču
Blejski otok
Blejski otok je majhen apnenčast, z drevjem porasel otok na zahodni strani Blejskega jezera.
Poglej Ledena doba in Blejski otok
Blejski vintgar
Soteska Blejski vintgar, reka Radovna Ločni železniški most v Blejskem vintgarju Blejski vintgar, tudi samo Vintgar (po bližnjem zaselku, ki leži na začetku soteske), je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna.
Poglej Ledena doba in Blejski vintgar
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Ledena doba in Bodensko jezero
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Ledena doba in Bohinj
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Ledena doba in Bretanja
Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.
Poglej Ledena doba in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Ledena doba in Cornwall
Cres
''Cres (razločitev)'' Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši).
Poglej Ledena doba in Cres
Davorin Žunkovič
Davorin Žunkovič (tudi Schunkovitsch, Šunković, Žunković /Davorin, Martin/), slovenski častnik, pisatelj,publicist in ljubiteljski jezikoslovec, * 1. november 1858, Podlože pri Ptujski gori, † 18. september 1940, Ptuj.
Poglej Ledena doba in Davorin Žunkovič
Divje jezero
Divje jezero je kraško sifonsko jezero (vokliški izvir), ki se nahaja približno 2 km južno od Idrije.
Poglej Ledena doba in Divje jezero
Dlakavi mamut
Dlakavi mamut (znanstveno ime Mammuthus primigenius) je izumrla vrsta rodu mamut.
Poglej Ledena doba in Dlakavi mamut
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Ledena doba in Dolina
Dolina Glendalough
Glendalough (/ ˌɡlɛndəlɒx /; irsko Gleann Dá Loch, kar pomeni dolina dveh jezer) je ledeniška dolina v grofiji Wicklow na Irskem, znana po zgodnjem srednjeveškem samostanskem naselju, ki ga je v 6.
Poglej Ledena doba in Dolina Glendalough
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Ledena doba in Donava
Dovrska vrata
Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.
Poglej Ledena doba in Dovrska vrata
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Ledena doba in Egejsko morje
Elephas
Elephas je rod v družini slonov (Elephantidae).
Poglej Ledena doba in Elephas
Endemizem
Endemizem je stanje vrste, ki je na eni sami opredeljeni geografski lokaciji, kot je otok, država, narod, država ali drugo opredeljeno območje; organizmi, ki so avtohtoni v nekem kraju, zanj niso endemični, če jih najdemo tudi drugje.
Poglej Ledena doba in Endemizem
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Ledena doba in Estonija
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Ledena doba in Evolucija človeka
Evolucija konja
Evolucijski razvoj današnjega konja lahko izsledimo tudi do šestdeset milijonov let v preteklost.
Poglej Ledena doba in Evolucija konja
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Ledena doba in Finska
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Ledena doba in Frankovska
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Ledena doba in Freiburg im Breisgau
Gazela (žival)
Gazela je katerakoli izmed številnih vrst antilop iz rodu Gazella.
Poglej Ledena doba in Gazela (žival)
Geografija Albanije
Albanija je majhna država v južni, jugovzhodni Evropi in zahodnem Balkanu, ki je strateško postavljena ob Jadransko in Jonsko morje znotraj Sredozemskega morja z obalo, dolgo približno 362 km.
Poglej Ledena doba in Geografija Albanije
Geografija Irske
Irska je otok v severozahodni Evropi v severnem Atlantskem oceanu, ki leži na evropski kontinentalni polici, delu evrazijske plošče.
Poglej Ledena doba in Geografija Irske
Geografija Latvije
Latvija leži na vzhodnih obalah Baltskega morja na nivoju severozahodnega dela vzdigajoče vzhodnoevropske ploščadi, med Estonijo in Litvo.
Poglej Ledena doba in Geografija Latvije
Geografija Norveške
Norveška je država v severni Evropi v severnem in zahodnem delu Skandinavskega polotoka.
Poglej Ledena doba in Geografija Norveške
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Ledena doba in Geografija Rusije
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Ledena doba in Geološka časovna lestvica
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Ledena doba in Geomorfologija
Glastonbury
Glastonbury je mesto in civilna župnija v Somersetu v Angliji na suhem predelu nizko ležeče obalne ravnice, imenovane Somerset Levels, 37 km južno od Bristola.
Poglej Ledena doba in Glastonbury
Golica, Koroška
Golica (nemško Koralpe; pogovorno tudi Koralm) je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških Alp v Avstriji in Sloveniji, med rekama Muro in Labotnico.
Poglej Ledena doba in Golica, Koroška
Gudbrandsdal
Gudbrandsdalen (urbano vzhodnonorveško) je dolina in tradicionalno okrožje v norveškem okrožju Innlandet (prej Oppland).
Poglej Ledena doba in Gudbrandsdal
Gudenå
Gudenå ali Gudenåen je najdaljša reka na Danskem in teče skozi osrednje dele Jutlandskega polotoka.
Poglej Ledena doba in Gudenå
Gvano
Narodnem parku Paracas, Peru. Atlantskem oceanu, pokrita z gvanom. Evropi kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata. Otoki gvana v Chinchi, Peru. 21.2.1863. Gvano (v kečua wanu) je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: dušika, fosforja in kalija. V 19.
Poglej Ledena doba in Gvano
Hiddensee
Grb občine ''Otok Hiddensee'' Hiddensee je otok v nemškem Baltskem morju ob zahodni obali Rügna.
Poglej Ledena doba in Hiddensee
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Ledena doba in Hispanija
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Ledena doba in Holocen
Horvatova kuščarica
Horvatova, velebitska ali gorska kuščarica (znanstveno ime Iberolacerta horvathi) je plazilec iz družine kuščaric (Lacertidae).
Poglej Ledena doba in Horvatova kuščarica
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ledena doba in Irska
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku opisuje jamarstvo v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Ledena doba in Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku
Jamski medved
Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.
Poglej Ledena doba in Jamski medved
Javansko morje
Javansko morje je obsežno plitko robno morje na Sundski celinski polici, med indonezijskimi otoki Borneo na severu, Java na jugu, Sumatra na zahodu in Sulavezi na vzhodu.
Poglej Ledena doba in Javansko morje
Jezera na avstrijskem Koroškem
Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba) Vrbsko jezero V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz.
Poglej Ledena doba in Jezera na avstrijskem Koroškem
Jezero Orta
Jezero Orta (italijansko: Lago d’Orta) je jezero v severni Italiji, ki se nahaja zahodno od jezera Maggiore na nadmorski višini 290 metrov.
Poglej Ledena doba in Jezero Orta
Jezero Zell
Jezero Zell (nemško Zeller See) je majhno sladkovodno alpsko jezero v zvezni deželi Salzburg v Avstriji.
Poglej Ledena doba in Jezero Zell
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Ledena doba in Južna Tirolska
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Ledena doba in Julijske Alpe
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Ledena doba in Kanton Bern
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Ledena doba in København
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Ledena doba in Kenozoik
Kimsko jezero
Kimsko jezero (Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje).
Poglej Ledena doba in Kimsko jezero
Klimatologija
author.
Poglej Ledena doba in Klimatologija
Knighton, Powys
Knighton (valižansko Tref-y-clawdd ali Trefyclo) je majhen trg in skupnost v Powysu v Walesu v zgodovinskih okrajnih mejah Radnorshira.
Poglej Ledena doba in Knighton, Powys
Kola (polotok)
Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.
Poglej Ledena doba in Kola (polotok)
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Ledena doba in Kontinentalna polica
Kranjski jeglič
Kranjski jeglič (znanstveno ime Primula carniolica) je slovenski endemit, ki se je razvil v ledeni dobi in je ena naših najznamenitejših rastlin.
Poglej Ledena doba in Kranjski jeglič
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Ledena doba in Latvijci
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Ledena doba in Lübeck
Lecco (pokrajina)
Pokrajina Lecco (v italijanskem izvirniku Provincia di Lecco) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Ledena doba in Lecco (pokrajina)
Ledava
Lédava je reka v severovzhodni Sloveniji in sosednji Avstriji, levi pritok Mure.
Poglej Ledena doba in Ledava
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Ledena doba in Ledenik
Ledenik Aletsch
Ledenik Aletsch (nemško Aletschgletscher) ali Veliki ledenik Aletsch (Grosser Aletschgletscher) je največji ledenik v Alpah.
Poglej Ledena doba in Ledenik Aletsch
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Poglej Ledena doba in Ljubljansko barje
Ljubljansko polje
Ljubljansko polje na severu omejujeta Šmarna gora in Rašica, na zahodu Polhograjsko hribovje, na jugu Ljubljansko barje, na vzhodu pa že Posavsko hribovje.
Poglej Ledena doba in Ljubljansko polje
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Ledena doba in Mainz
Mali modrač
Mali modrač (znanstveno ime Orthetrum coerulescens) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.
Poglej Ledena doba in Mali modrač
Malta (otok)
Malta je največji od treh otokov, ki sestavljajo arhipelag.
Poglej Ledena doba in Malta (otok)
Mamut
Mamut (znanstveno ime Mammuthus) spada v družino slonov, je bližnji sorodniki današnjih slonov.
Poglej Ledena doba in Mamut
Müritz
Müritz je jezero na reki Elde v zvezni deželi Mecklenburg - Predpomorjanska na severovzhodu Nemčije.
Poglej Ledena doba in Müritz
Medonosna čebela
Medonosna čebela ali domača čebela (znanstveno ime Apis mellifera) je vrsta čebele, izvorno razširjena po Afriki in Evraziji, ki jo je človek udomačil za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov ter opraševanje kulturnih rastlin, pri tem pa zanesel po vsem svetu.
Poglej Ledena doba in Medonosna čebela
Megalodon
Megalodon (grško: mégas – veliko +: odoús – zob; dobesedno veliki zob) je izumrla vrsta morskih psov, ki je živela v obdobju kenozoika, natančneje od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena (tj. od 28-1,5 milijonov let).
Poglej Ledena doba in Megalodon
Meteora
Meteora (Metéora Monastíria; dobesedno »samostani na nebu« ali »v zraku«) je kamnita formacija v regionalni enoti Trikala v Tesaliji v Grčiji, ki gosti enega največjih in najbolj strmo zgrajenih kompleksov vzhodnopravoslavnih samostanov, drugi po pomembnosti le za goro Atos.
Poglej Ledena doba in Meteora
Mezoamerika
Regija Mezoamerika Mezoamerika je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne Mehike, Belizeja, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa in Nikaragve do današnje severovzhodne Kostarike.
Poglej Ledena doba in Mezoamerika
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Poglej Ledena doba in Mezolitik
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Ledena doba in Milutin Milanković
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Ledena doba in Naravni park Strandža
Naravni rezervat Alam-Pedja
Naravni rezervat Alam-Pedja (estonsko Alam-Pedja looduskaitseala) je največji naravni rezervat v Estoniji.
Poglej Ledena doba in Naravni rezervat Alam-Pedja
Naravni rezervat doline Glinščice
Dolina Glinščice Črnopikčasta kuščarica ''(Algyroides nigropunctatus)'' v dolini Glinščice Naravni rezervat doline Glinščice je naravni rezervat na območju občine Dolina v Furlaniji-Julijski krajini.
Poglej Ledena doba in Naravni rezervat doline Glinščice
Narodni park Krkonoši
Narodni park Krkonoši (češko Krkonošský národní park, pogosto skrajšano KRNAP) je narodni park v Libereškem in Kralovehraškem okraju na Češkem.
Poglej Ledena doba in Narodni park Krkonoši
Narodni park Mavrovo
Narodni park Mavrovo (makedonsko Национален парк Маврово) je največji od štirih narodnih parkov Severne Makedonije.
Poglej Ledena doba in Narodni park Mavrovo
Narodni park Vicente Pérez Rosales
Nacionalni park Vicente Pérez Rosales (špansko Parque nacional Vicente Pérez Rosales) leži v regiji Los Lagos, provinci Llanquihue v Čilu.
Poglej Ledena doba in Narodni park Vicente Pérez Rosales
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Poglej Ledena doba in Neandertalec
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Ledena doba in Neolitik
New Jersey
New Jersey je zvezna država ob srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA.
Poglej Ledena doba in New Jersey
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Ledena doba in Noj (rod)
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Ledena doba in Norveško morje
Nosorogi
Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.
Poglej Ledena doba in Nosorogi
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Poglej Ledena doba in Notranje morje Seto
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Ledena doba in Nova Gvineja
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Ledena doba in Nova Zelandija
Nyctereutes
Nyctereutes je rod psov, ki se je najverjetneje razvil pred sedem do deset milijoni let.
Poglej Ledena doba in Nyctereutes
Obalna geografija
Obalna geografija, tudi litoralna geografija, je znanost o dinamičnem vmesniku med oceanom in kopnim, ki vključuje fizično geografijo (tj. obalna geomorfologija, geologija, oceanografija), antropogeografijo (sociologija in zgodovina) obale.
Poglej Ledena doba in Obalna geografija
Obdobje Džomon
Obdobje džomonske kulture (縄文時代 "Džomon džidaj", po vzorcu vrvi, ki se je pojavljal na lončenini) je čas v japonski zgodovini med letoma 14.000 in 300 pr.
Poglej Ledena doba in Obdobje Džomon
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Ledena doba in Olimp
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Ledena doba in Oman
Orjaški ozkoglavi medved
Orjaški ozkoglavi medved (znanstveno ime Arctodus simus yukonensis) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v srednjem in poznem pleistocenu.
Poglej Ledena doba in Orjaški ozkoglavi medved
Osojsko jezero
Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.
Poglej Ledena doba in Osojsko jezero
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Poglej Ledena doba in Pasavci
Pembrokeshire
Pembrokeshire (valižansko Sir Benfro) je okrožje na jugozahodu Walesa.
Poglej Ledena doba in Pembrokeshire
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Ledena doba in Perm
Pirinski narodni park
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Ledena doba in Pirinski narodni park
Planinski pelin
Planinski pelin, tudi planinski rman ali beli rman (znanstveno ime Achillea clavennae) je zelnata trajnica iz družine nebinovk, ki raste na skalnatih rastiščih višjih nadmorskih višin v alpskem in predalpskem svetu.
Poglej Ledena doba in Planinski pelin
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Poglej Ledena doba in Podnebna spremenljivost
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Ledena doba in Pomorjansko
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ledena doba in Poreče, Koroška
Pragozd
Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.
Poglej Ledena doba in Pragozd
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Ledena doba in Prazgodovina
Prepletena reka
Prepletena reka je ena od številnih vrst rek, ki ima strugo, ki je sestavljena iz mreže manjših korit, ločenih z majhnimi in pogosto začasnimi rečnimi otoki, sipinami in predstavljajo prepletajoče sipinske komplekse.
Poglej Ledena doba in Prepletena reka
Preseško jezero
Preseško jezero ali tudi Pazrijsko jezero (po bližnjih vaseh Preseka in Pazrije,, je jezero v Spodnji Ziljski dolini vzhodno od Šmohorja. S površino 55 ha je deveto največje jezero na avstrijskem Koroškem. Zanhj je značilna velika površina trstičevja.
Poglej Ledena doba in Preseško jezero
Pripetska močvirja
Reka Pripet pri Černobilu Pripetska močvirja ali Pinska močvirja (Пінскія балоты) so obširno območje mokrišč v dolini reke Pripet (Pripjat), ki obsegajo približno 270.000 km² ozemlja na jugozahodu Belorusije in severozahodu Ukrajine.
Poglej Ledena doba in Pripetska močvirja
Radensko polje, Grosuplje
Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje.
Poglej Ledena doba in Radensko polje, Grosuplje
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Ledena doba in Reka
Relikt (biologija)
Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.
Poglej Ledena doba in Relikt (biologija)
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Ledena doba in Ren
Renski slapovi
Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.
Poglej Ledena doba in Renski slapovi
Rigveda
Rigveda (sanskrt ऋग्वेद - hvalnica, verz + - znanje) je starodavna indijska sveta zbirka hvalnic v vedskem sanskrtu, posvečenih bogovom (deve).
Poglej Ledena doba in Rigveda
Robanov kot
Robanov kot moren. Robanov kot je zaradi ohranjene narave od leta 1987 razglašen za krajinski park. Robanov kot je ledeniška dolina in naselje v Zgornji Savinjski dolini, na poti med Lučami in Solčavo.
Poglej Ledena doba in Robanov kot
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Ledena doba in Rokavski preliv
Saimaa
Saimaa je jezero na jugovzhodu Finske, ki leži v bližini finsko-ruske meje.
Poglej Ledena doba in Saimaa
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Ledena doba in Schleswig-Holstein
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Ledena doba in Severna Amerika
Sewardov polotok
Sewardov polotok (angleško Seward Peninsula) je velik polotok na severozahodni obali ameriške zvezne države Aljaska.
Poglej Ledena doba in Sewardov polotok
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Ledena doba in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Ledena doba in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini
Seznam otokov v Sloveniji
Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim. Avtorja: Francesco del Pedro in Marco Sebastiano Giampiccoli Seznam otokov v Sloveniji vsebuje morske, jezerske in rečne otoke.
Poglej Ledena doba in Seznam otokov v Sloveniji
Shannon (reka)
Reka Shannon (irsko Abha na Sionainne, tSionainn, tSionna) je s 360,5 km najdaljša reka na Irskem Odmaka porečje reke Shannon, ki ima površino 16.865 km² ali eno petino površine Irske.
Poglej Ledena doba in Shannon (reka)
Skalne rezbarije v Alti
Skalne rezbarije v Alti (Helleristningene i Alta) so v in okoli občine Alta v okrožju Troms og Finnmark na severu Norveške.
Poglej Ledena doba in Skalne rezbarije v Alti
Sloni
Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.
Poglej Ledena doba in Sloni
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Ledena doba in Slovenske Konjice
Snežnik
Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.
Poglej Ledena doba in Snežnik
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Ledena doba in Soča
Stalna razstava o Potočki zijalki
Stalna razstava o Potočki zijalki je bila odprta v juniju leta 1996.
Poglej Ledena doba in Stalna razstava o Potočki zijalki
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Ledena doba in Stari Egipt
Stonehenge
Stonehenge od daleč Stonehenge je kamniti velikan iz neolitika in bronaste dobe v Angliji. S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov.
Poglej Ledena doba in Stonehenge
Sumapaz páramo
Sumapaz páramo (špansko Páramo de Sumapaz - kar pomeni "popolnoma mirno barje") je velik ekosistem páramo v gorovju Altiplano Cundiboyacense, ki velja za največji páramo ekosistem na svetu.
Poglej Ledena doba in Sumapaz páramo
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Ledena doba in Trentino - Zgornje Poadižje
Tromsø
Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu.
Poglej Ledena doba in Tromsø
Udornica
Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.
Poglej Ledena doba in Udornica
Vänern
Vänern je največje jezero na Švedskem, ki leži na jugozahodnem delu države in predstavlja del ozemelj pokrajin Västergötland, Dalsland in Värmland.
Poglej Ledena doba in Vänern
Võrtsjärv
Võrtsjärv (Wirzsee) je jezero v južni Estoniji s površino 270 km².
Poglej Ledena doba in Võrtsjärv
Veliki povodni konj
Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.
Poglej Ledena doba in Veliki povodni konj
Veliko slano jezero
Veliko slano jezero je endoreično slano jezero, ki leži na severu ameriške zvezne države Utah.
Poglej Ledena doba in Veliko slano jezero
Visoške piramide
Hrib Visočica nad krajem Visoko, domnevna »piramida sonca« Visoške piramide, tudi bosanske piramide, so psevdoarheološka ideja pisca in arheologa Semirja Osmanagića, ki trdi, da se v bližini mesta Visoko v osrednji Bosni nahaja več piramid zgrajenih v davnini.
Poglej Ledena doba in Visoške piramide
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Ledena doba in Visoki srednji vek
Voje
Hudičev most nad sotesko Mostnice v Vojah Voje so ledeniška alpska dolina v Triglavskem narodnem parku, severovzhodno od Bohinjskega jezera.
Poglej Ledena doba in Voje
Volajsko jezero
Volajsko jezero (nemško Wolayer See) je gorsko jezero na koroški strani Karnijskega glavnega grebena v bližini prelaza Plöcken.
Poglej Ledena doba in Volajsko jezero
Vzhodne Ture
Vzhodne Ture, tudi Nizke Ture (nemško Niedere Tauern) so velika skupina Osrednjih vzhodnih Alp v Vzhodnih Alpah.
Poglej Ledena doba in Vzhodne Ture
Wadi Mujib
Wadi Mujib, ki je tudi 'skoraj zagotovo' znan kot svetopisemski potok Arnon, je rečni kanjon v Jordaniji, ki vstopa v Mrtvo morje približno 420 metrov pod morsko gladino.
Poglej Ledena doba in Wadi Mujib
York
York je obzidano mesto na sotočju rek Ouse in Foss v severnem Yorkshireu v Angliji.
Poglej Ledena doba in York
Züriško jezero
Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.
Poglej Ledena doba in Züriško jezero
Zelena žaba
Zelena žaba (znanstveno ime Pelophylax kl. esculentus, prej Rana kl. esculenta) je pogosta evropska žaba.
Poglej Ledena doba in Zelena žaba
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ledena doba in Zemlja
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Ledena doba in Zgodovina Japonske
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Ledena doba in Zgodovina Nemčije
Zober
Zober (znanstveno ime Bison bonasus) ali evropski bizon je bil prvotno razširjen v gozdovih Evrazije in severne Afrike, poleg ameriškega bizona je ena od dveh še živečih vrst bizonov.
Poglej Ledena doba in Zober
1 E11 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).
Poglej Ledena doba in 1 E11 s
1 E14 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).
Poglej Ledena doba in 1 E14 s
Prav tako znan kot 2. ledena doba.