Kazalo
98 odnosi: Ahajska kneževina, Aleksej III. Angel, Aleksej V. Dukas, Anžujci, Andrej II. Ogrski, Andronik II. Paleolog, Atenska vojvodina, Štefan Prvokronani, Štefan Uroš I., İznik, Četrta križarska vojna, Črnogorski mučenci, Balduin I. Konstantinopelski, Balduin II. Courtenayski, Bertrand de Thessy, Bitka pri Klokotnici, Bizantinska arhitektura, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Bukoleon, Carigrad, Citadela, Despot (dvorni naslov), Drugo bolgarsko cesarstvo, Egejska vojvodina, Epirski despotat, Galata, Genovska republika, Grki, Henrik Flandrijski, Hios, Ivan Asen II., Ivan Briennski, Ivan III. Dukas Vatac, Jolanda Flandrijska, Kalojan, Karel, grof Valoijski, Katarina Courtenayska, Koloman I. Asen, Konstantin Tih, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Kraljevina Srbija (1217–1345), Križarske države, Manuel II. Paleolog, Meniška skupnost na gori Atos, Mihael I. Komnen Dukas, Mihael II. Asen, Mihael VIII. Paleolog, Morejski despotat, ... Razširi indeks (48 več) »
Ahajska kneževina
Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.
Poglej Latinsko cesarstvo in Ahajska kneževina
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Latinsko cesarstvo in Aleksej III. Angel
Aleksej V. Dukas
Aleksej V. Dukas Murzufl (grško), cesar Bizantinskega cesarstva od 5. februarja do 12. aprila 1204 med drugim in končnim obleganjem obleganjem Bizanca v četrti križarski vojni, * 1140, † december 1205, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Latinsko cesarstvo in Aleksej V. Dukas
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Latinsko cesarstvo in Anžujci
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Latinsko cesarstvo in Andrej II. Ogrski
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Latinsko cesarstvo in Andronik II. Paleolog
Atenska vojvodina
Atenska vojvodina (grško Δουκάτον Αθηνών, francosko Duché d'Athènes) je bila ena od križarskih držav, ki so jo ustanovili v Grčiji po propadu Bizantinskega cesarstva v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Latinsko cesarstvo in Atenska vojvodina
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Poglej Latinsko cesarstvo in Štefan Prvokronani
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Latinsko cesarstvo in Štefan Uroš I.
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Latinsko cesarstvo in İznik
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Latinsko cesarstvo in Četrta križarska vojna
Črnogorski mučenci
Črnogorski mučenci (Martiret e Karadkut; The Martyrs of Karadak) so krščansko-katoliški mučenci s področja Skopske Črne gore ali Karadaka na Kosovu.
Poglej Latinsko cesarstvo in Črnogorski mučenci
Balduin I. Konstantinopelski
Balduin I. (nizozemsko Boudewijn, francosko Baudouin) je bil prvi cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * julij 1172, Valenciennes, Flandrija, † okoli 1205, Veliko Trnovo, Drugo bolgarsko cesarstvo.
Poglej Latinsko cesarstvo in Balduin I. Konstantinopelski
Balduin II. Courtenayski
Balduin II.
Poglej Latinsko cesarstvo in Balduin II. Courtenayski
Bertrand de Thessy
Bertrand de Thessy je bil petnajsti veliki mojster Malteškega viteškega reda, * ni znano, † 1231, Akon, Sveta dežela.
Poglej Latinsko cesarstvo in Bertrand de Thessy
Bitka pri Klokotnici
Bitka pri Klokotnici (bolgarsko Битката при Клокотница, Bitkata pri Klokotnica) se je dogodila 9. marca 1230 pri vasi Klokotnica v sedanji bolgarski provinci Haskovo.
Poglej Latinsko cesarstvo in Bitka pri Klokotnici
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Latinsko cesarstvo in Bizantinska arhitektura
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Latinsko cesarstvo in Bizantinska umetnost
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Latinsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo
Bukoleon
Palača Bukoleon (grško) je bila ena od bizantinskih palač v Konstantinoplu, sedanjem Carigradu.
Poglej Latinsko cesarstvo in Bukoleon
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Latinsko cesarstvo in Carigrad
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Latinsko cesarstvo in Citadela
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Latinsko cesarstvo in Despot (dvorni naslov)
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Latinsko cesarstvo in Drugo bolgarsko cesarstvo
Egejska vojvodina
Egejska vojvodina (grško: Δουκάτον Αιγαίου, italijansko: Ducato dell’ Egeopelago), znana tudi kot Arhipelaška vojvodina (grško: Δουκάτον Αρχιπελάγους, italijansko: Ducato dell'arcipelago) in Vojvodina Naxos (po glavnem mestu Naxos), država, ki so jo po četrti križarski vojni ustanovili Benečani na otočju Kikladi v Egejskem morju.
Poglej Latinsko cesarstvo in Egejska vojvodina
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Latinsko cesarstvo in Epirski despotat
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Poglej Latinsko cesarstvo in Galata
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Latinsko cesarstvo in Genovska republika
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Latinsko cesarstvo in Grki
Henrik Flandrijski
Henrik Flandrijski (nizozemsko Hendrik van Vlaanderen, francosko Henri Ier de Hainaut) je bil drugi cesar Latinskega cesarstva s prestolnico v Konstantinoplu, * okoli 1176, Valenciennes, Grofija Hainaut, † 11. junij 1216, Solun, Solunsko kraljestvo.
Poglej Latinsko cesarstvo in Henrik Flandrijski
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Latinsko cesarstvo in Hios
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Latinsko cesarstvo in Ivan Asen II.
Ivan Briennski
Ivan Briennski (francosko Jean de Brienne) znan tudi kot Ivan I. Jeruzalemski, je bil leta 1210-1225 kralj Jeruzalemskega kraljestva in leta 1229-1237 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * okoli 1170, † 27.
Poglej Latinsko cesarstvo in Ivan Briennski
Ivan III. Dukas Vatac
Ivan III.
Poglej Latinsko cesarstvo in Ivan III. Dukas Vatac
Jolanda Flandrijska
Jolanda Flandrijska (francosko Yolande de Hainault), markiza Namurja, je bila od leta 1216 do 1219 cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1175, † 1219.
Poglej Latinsko cesarstvo in Jolanda Flandrijska
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Latinsko cesarstvo in Kalojan
Karel, grof Valoijski
Karel Valoijski (francosko Charles de Valois) je bil četrti sin francoskega kralja Filipa III. in Izabele Aragonske in ustanovitelj dinastije Valois, ki je vladala od leta 1328 do 1589, * 12. marec 1270, † 16. december 1325, Nogent-le-Roi.
Poglej Latinsko cesarstvo in Karel, grof Valoijski
Katarina Courtenayska
Katarina Courtenayska ali Katarina I. je bila od leta 1283 do 1307 naslovna cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 25. november 1274, † 11. oktober 1307.
Poglej Latinsko cesarstvo in Katarina Courtenayska
Koloman I. Asen
Koloman I. Asen, Koloman ali Kaliman I. Asen (bolgarsko Калиман I Асен I, Kaliman I. Asen) je bil car (cesar) Bolgarije, ki je vladal od leta 1241 do 1246, * 1234, † avgust 1246.
Poglej Latinsko cesarstvo in Koloman I. Asen
Konstantin Tih
Konstantin Tih (bolgarsko Константин Тих, Konstantin Tih) ali Konstantin I. Tih-Asen (bolgarsko Константин I ТихAсeн, Konstantin I Tih-Asen) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1257 do 1277, * ni znano, † 1277.
Poglej Latinsko cesarstvo in Konstantin Tih
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Latinsko cesarstvo in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Latinsko cesarstvo in Konstantinopelsko obzidje
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Latinsko cesarstvo in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Latinsko cesarstvo in Križarske države
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Latinsko cesarstvo in Manuel II. Paleolog
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Latinsko cesarstvo in Meniška skupnost na gori Atos
Mihael I. Komnen Dukas
Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.
Poglej Latinsko cesarstvo in Mihael I. Komnen Dukas
Mihael II. Asen
Mihael II.
Poglej Latinsko cesarstvo in Mihael II. Asen
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Latinsko cesarstvo in Mihael VIII. Paleolog
Morejski despotat
Morejski despotat (grško, Despotáton toú Moréos) ali Mistrski despotat (grško, Despotáton toú Mystrá) je bila od sredine 14.
Poglej Latinsko cesarstvo in Morejski despotat
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Latinsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Latinsko cesarstvo in Odrin
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Poglej Latinsko cesarstvo in Palača Blaherne
Papež Klemen IV.
Papež Klemen IV., rojen kot Gui Foucois le Gros, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 23. november okrog 1200, Saint-Gilles-du-Gard, Grofija Toulouse, Francija); † 29. november 1268, Viterbo, Papeška država.
Poglej Latinsko cesarstvo in Papež Klemen IV.
Papež Urban IV.
Papež Urban IV., rojen kot Jacques Pantaléon, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okoli 1185 Troyes (Šampanja-Ardeni, Francosko kraljestvo), † 2. oktober 1264 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Latinsko cesarstvo in Papež Urban IV.
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Latinsko cesarstvo in Pelagonija
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Latinsko cesarstvo in Peloponez
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Poglej Latinsko cesarstvo in Peta križarska vojna
Peter II. Courtenayski
Peter II.
Poglej Latinsko cesarstvo in Peter II. Courtenayski
Plenjenje Konstantinopla
Oplenjenje Konstantinopla se je zgodilo aprila 1204 in je pomenilo vrhunec četrte križarske vojne.
Poglej Latinsko cesarstvo in Plenjenje Konstantinopla
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Latinsko cesarstvo in Plovdiv
Robert I. Courtenayski
Robert I. Courtenayski je bil od leta 1221 do 1228 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 1201, † 1228, Morejski despotat.
Poglej Latinsko cesarstvo in Robert I. Courtenayski
Samostan Mileševa
Samostan Mileševa je srbski srednjeveški samostan ob reki Mileševici 6 km od Prijepolja.
Poglej Latinsko cesarstvo in Samostan Mileševa
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Latinsko cesarstvo in Sebastokrator
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Latinsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam obleganj Konstantinopla
Obelganje Konstantinopla leta 1453 Konstantinopel je v dolgi zgodovini Bizantinskega cesarstva doživel številna obleganja, vendar je samo po dveh obleganjih prešel pod tujo oblast: prvič leta 1204, ko so ga v četrti križarski vojni osvojili križarji, in drugič leta 1453, ko so ga osvojili osmanski Turki sultana Mehmeda II..
Poglej Latinsko cesarstvo in Seznam obleganj Konstantinopla
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Latinsko cesarstvo in Silivri
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Latinsko cesarstvo in Solun
Solunsko kraljestvo
Solunsko kraljestvo (grško: Βασίλειον Θεσσαλονίκης) je bila kratkotrajna križarska država, ki so jo ustanovili po četrti križarski vojni na ozemlju bivšega Bizantinskega cesarstva.
Poglej Latinsko cesarstvo in Solunsko kraljestvo
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Latinsko cesarstvo in Sveti Sava
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Latinsko cesarstvo in Tebe, Grčija
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Latinsko cesarstvo in Teodor I. Laskaris
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Latinsko cesarstvo in Trapezundsko cesarstvo
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Latinsko cesarstvo in Valensov akvadukt
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Latinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Latinsko cesarstvo in Via Egnatia
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Latinsko cesarstvo in Visoki srednji vek
Viterbski sporazum
Viterbski sporazum ali Viterbska pogodba sta bila sporazuma Karla I. Sicilskega z izgnanim cesarjem Latinskega cesarstva Balduinom II. in ahajskim knezom Viljemom II., sklenjena 24. in 27. maja 1267, s katerima se je večina pravic do propadlega Latinskega cesarstva prenesla na Karla I.
Poglej Latinsko cesarstvo in Viterbski sporazum
Vojna ključev
Vojna ključev (1228–1230) je bil prvi vojaški spopad med Friderikom II., cesarjem Svetega rimskega cesarstva, in papeštvom.
Poglej Latinsko cesarstvo in Vojna ključev
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Latinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1182
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1204
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1205
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1207
1208
1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1208
1214
1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1214
1224
1224 (MCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1224
1235
1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1235
1237
1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1237
1256
1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1256
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1259
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1260
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1261
1262
1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1262
1266
1266 (MCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1266
1267
1267 (MCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1267
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1283
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Latinsko cesarstvo in 1326