Kazalo
308 odnosi: A, Abdžad, Abeceda, Abeceda giz, Abecednik, Afrikanščina, Albanščina, Alexandre de Rhodes, Alfa, Almagest, Angleščina, Angleški abdžad, Anglo-saške rune, Anton Bezenšek, Arabščina, Arabica, Arabska abeceda, Arbereščina, Arhivarstvo na Slovenskem, As-salam al-malaki al-urdoni, Avarščina, Azerbajdžanščina, Azerbajdžanski marš, Škotska gelščina, Španščina, Švedščina, Ü, Čečenščina, Češčina, Črka, Ö, B, Baška plošča, Baškirščina, Banatska bolgarščina, Banatski Bolgari, Baskovščina, Batushka, Bayerjevo poimenovanje, Beloruščina, Beta, Bože, carja hrani!, Bogovec Jernej, Bokmål, Bolgarska abeceda, Bosanščina, Bosanska cirilica, Bretonščina, Brižinski spomeniki, Busenje, ... Razširi indeks (258 več) »
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Latinica in A
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Latinica in Abdžad
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Latinica in Abeceda
Abeceda giz
1. Mojzesova knjiga 29,11–16 v abecedi giz Abecéda gíz (gíška abecéda) ali kar gíz (ግዕዝ) sestavlja abugidsko pisavo, ki se je izvirno razvila za zapisovanje izumrlega semitskega jezika giz.
Poglej Latinica in Abeceda giz
Abecednik
Abecednik je knjiga za začetni pouk branja in pisanja (oz. prvo berilo).
Poglej Latinica in Abecednik
Afrikanščina
Afrikanski jezik (izvirno Afrikaans, imenovan tudi burščina, burski jezik) spada v germansko vejo indoevropskih jezikov.
Poglej Latinica in Afrikanščina
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Latinica in Albanščina
Alexandre de Rhodes
Alexandre de Rhodes, francoski jezuitski misijonar in jezikoslovec, * 15. marec 1591, Avignon, Francija, † 5. november 1660, Isfahan, Perzija.
Poglej Latinica in Alexandre de Rhodes
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Latinica in Alfa
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Latinica in Almagest
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Latinica in Angleščina
Angleški abdžad
English abjad (angleški abdžad) v svoji pisavi. Slika je le ugibanje, saj veliko stvari še ni povsem jasnih. Angleški abdžad je uradno nepoimenovan abdžad za zapis angleščine, ki ga je 24.
Poglej Latinica in Angleški abdžad
Anglo-saške rune
Pozlačena sponka z diskasto glavo iz bakrove zlitine, na kateri je napisanih enajst runskih črk (ᚠᚢᚦᚩᚱᚳᚷᛚᚪᚫᛖ). Anglo-saške rune (staroangleško: rūna ᚱᚢᚾᚪ) so rune, ki so jih zgodnji Anglosasi uporabljali kot abecedo v svojem pisnem sistemu.
Poglej Latinica in Anglo-saške rune
Anton Bezenšek
Anton Bezenšek, slovenski stenograf, urednik, pedagog, založnik in slavist, * 15. april 1854, Bezenškovo Bukovje pri Frankolovem, † 10. december 1915, Sofija, Bolgarija.
Poglej Latinica in Anton Bezenšek
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Latinica in Arabščina
Arabica
Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15.
Poglej Latinica in Arabica
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Latinica in Arabska abeceda
Arbereščina
Arbereščina (Arbëresh, Arbërisht, Gjegje, Tarbrisht) je različica albanskega jezika, ki jo govorijo Arbereši (Arbëreshë), albanska manjšina v Italiji.
Poglej Latinica in Arbereščina
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Latinica in Arhivarstvo na Slovenskem
As-salam al-malaki al-urdoni
As-salam al-malaki al-urdoni (slovensko Dolgo naj živi kralj) je državna himna Jordanije od leta 1946.
Poglej Latinica in As-salam al-malaki al-urdoni
Avarščina
Avarščina (avar. магIарул мацI) je jezik kavkaških Avarcev.
Poglej Latinica in Avarščina
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Latinica in Azerbajdžanščina
Azerbajdžanski marš
»Azerbajdžanski marš« (azerbajdžansko: Azərbaycan marşı) je državna himna Azerbajdžana.
Poglej Latinica in Azerbajdžanski marš
Škotska gelščina
Škótska gélščina ali škótščina (Gàidhlig na h-Alba) spada skupaj z irsko gelščino in mansko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Latinica in Škotska gelščina
Španščina
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).
Poglej Latinica in Španščina
Švedščina
Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska).
Poglej Latinica in Švedščina
Ü
Ü ali ü je črka, ki se uporablja v več latinskih pisavah za označevanje sprednjega zaokroženega samoglasnika ali kot diakritični znak za označevanje izgovarjave glasov ali.
Poglej Latinica in Ü
Čečenščina
Čečénščina (čečensko нохчийн мотт, Noxčijn mott) je jezik Čečenov, ki so avtohtono prebivalstvo avtonomne republike Čečenije v okviru Ruske federacije.
Poglej Latinica in Čečenščina
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Poglej Latinica in Češčina
Črka
Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov).
Poglej Latinica in Črka
Ö
sličica Ö ali ö je črka, ki se uporablja v več razširjenih latinskih pisavah ali pa kot črka O s preglasom za označitev sprednjih samoglasnikov ali.
Poglej Latinica in Ö
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Latinica in B
Baška plošča
Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.
Poglej Latinica in Baška plošča
Baškirščina
Baškirščina (baš. Башҡорт теле, latinizirano Bašqort tele) je eden jezikov kipčaške skupine turških jezikov, ki je v bližnjem sorodu s tatarščino.
Poglej Latinica in Baškirščina
Banatska bolgarščina
''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).
Poglej Latinica in Banatska bolgarščina
Banatski Bolgari
Novo zavezp v banatskobolgarščino. Banatski Bolgari (Palćene ali Banátsći balgare, madžarsko Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok, bolgarsko банатски българи, romunsko Bulgari bănăţeni) so južnoslovanska etnična skupina v Banatu, ki je na Ogrsko (Madžarsko) prišla v 18.
Poglej Latinica in Banatski Bolgari
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Latinica in Baskovščina
Batushka
Batushka je bil poljski black metal projekt Krzysztofa "Христофора" Drabikowskiega (ang. one man band), ki ga je ustanovil leta 2015.
Poglej Latinica in Batushka
Bayerjevo poimenovanje
Orionovo meglico, kjer so vidne tako grške kot tudi latinične črke. Bayerjevo poimenovanje je zvezdno poimenovanje, kjer je vsaka posamezna zvezda določena samo z eno grško ali latinično črko, ki ji sledi latinsko ime pripadajočega ozvezdja v rodilniku.
Poglej Latinica in Bayerjevo poimenovanje
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Latinica in Beloruščina
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Latinica in Beta
Bože, carja hrani!
»Bože, carja hrani« (v cirilici Бо́же, Царя́ храни́!, dobesedno Bog, ohrani carja!) je bila uradna himna Ruskega imperija.
Poglej Latinica in Bože, carja hrani!
Bogovec Jernej
Bogovec Jernej je zgodovinski roman Ivana Preglja, ki je v celoti prvič izšel v Domu in svetu leta 1923.
Poglej Latinica in Bogovec Jernej
Bokmål
Bokmål (dejansko »knjižni jezik«) je najpogosteje uporabljana različica norveškega jezika; drugi jezik je nynorsk.
Poglej Latinica in Bokmål
Bolgarska abeceda
Sodobna oblika bolgarske abecede, ki izhaja iz kurzivnih oblik črk Bolgarska abeceda se uporablja za zapis bolgarskega jezika.
Poglej Latinica in Bolgarska abeceda
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Latinica in Bosanščina
Bosanska cirilica
Bosánska cirílica ali bosánčica je krajevna oblika ciriliske pisave.
Poglej Latinica in Bosanska cirilica
Bretonščina
Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Latinica in Bretonščina
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Latinica in Brižinski spomeniki
Busenje
Busenje (Бусење; Káptalanfalvá, Kaptalan) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Sečanj; slednja pa je del Srednje-banatskega upravnega okraja.
Poglej Latinica in Busenje
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Latinica in C
Cahurščina
Cahurščina je eden lezginskih jezikov, ki spadajo v naško-dagestansko skupino kavkaških jezikov.
Poglej Latinica in Cahurščina
Centralno višavje (Vietnam)
Centralno višavje (Cao nguyên Trung phần), Južno Centralno višavje (Cao nguyên Nam Trung Bộ) Zahodno višavje (Tây Nguyên) ali Sredogorje (Cao nguyên Trung bộ) je ena od regij Vietnama.
Poglej Latinica in Centralno višavje (Vietnam)
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Latinica in Cerkvenoslovanščina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Latinica in Cirilica
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Poglej Latinica in D
Danščina
Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.
Poglej Latinica in Danščina
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Latinica in Delta
Digama
Digama (velika črka Ϝ, mala črka ϝ) je starinska grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.
Poglej Latinica in Digama
Distrikt Brčko
Distrikt Brčko je upravna enota Bosne in Hercegovine na severovzhodu države, blizu tromeje s Hrvaško in Srbijo.
Poglej Latinica in Distrikt Brčko
Dušanov zakonik
Dušanov zakonik je najpomembnejši zakonik srednjeveške fevdalne Srbije, sprejet leta 1349 na skupščini v Skopju.
Poglej Latinica in Dušanov zakonik
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Latinica in Epsilon
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Latinica in Esperanto
Estonščina
Estonščina je uralski jezik, ki je uradni jezik v baltski državi Estoniji in eden od uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Latinica in Estonščina
Eta (črka)
Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.
Poglej Latinica in Eta (črka)
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Latinica in Etrurija
Evro
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.
Poglej Latinica in Evro
Faliskijščina
Faliskijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Latinica in Faliskijščina
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Latinica in Feničanska abeceda
Ferščina
Fêrščina je zahodni nordijski oziroma zahodnoskandinavski jezik s približno 48.000 govorci na Ferskih otokih in okrog 25.000 na Danskem, se pravi skupno približno 80.000.
Poglej Latinica in Ferščina
Finščina
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem.
Poglej Latinica in Finščina
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Latinica in Francoščina
Frekvence črk
Frekvenca črk je značilnost besedila, ki se pogosto uporablja pri analizi besedil in še posebno v kriptografiji.
Poglej Latinica in Frekvence črk
Frizijščina
Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov.
Poglej Latinica in Frizijščina
Gagavščina
Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Latinica in Gagavščina
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Latinica in Gajica
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Latinica in Galščina
Galicijščina
Galicijščina (galicijsko galego ali lingua galega) je iberoromanski jezik, ki se govori v pokrajini Galicija v severozahodni Španiji in kjer je galicijščina poleg španščine uradni jezik.
Poglej Latinica in Galicijščina
Giz
Gíz (ግዕዝ) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.
Poglej Latinica in Giz
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Latinica in Glagolica
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Poglej Latinica in Gotica
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Latinica in Grška abeceda
Grb Jugoslavije
Grb SFRJ Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavljalo šest gorečih bakel, katerih šest plamenov se je združevalo v en ogenj.
Poglej Latinica in Grb Jugoslavije
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Latinica in Grki
GRU
Glavni obveščevalni direktorat (rusko Главное Разведывательное Управление, latinizirano Glavnoje Razvedivatelnoje upravljenje; bolj poznan po kratici GRU) je ruska obveščevalna služba.
Poglej Latinica in GRU
Gvaranščina
Gvaranščina (Guaraní) je danes eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki.
Poglej Latinica in Gvaranščina
Hanščina
Hanščina (dawson, han-kutchin, moosehide; ISO 639-3: haa), jezik Indijancev Hanov, ki ga govori skupno 14 oseb, 7 v Kanadi, Yukon (Krauss 1997, od 300 pripadnikov) in 7 v ZDA, Aljaska (Krauss 1995, od 40 pripadnikov).
Poglej Latinica in Hanščina
Hantijščina
Hantijščina (hant. ханты ясаӈ, latinizirano hanty jasang) je eden jezikov ugrijske podskupine ugrofinske skupine jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.
Poglej Latinica in Hantijščina
Havajščina
Havájščina (havajsko) je jezik prvotnih polinezijskih prebivalcev Havajskega otočja.
Poglej Latinica in Havajščina
Hepburnovo prečrkovanje
Hepburnovo prečrkovanje je sistem zapisa japonskega jezika v latinici, ki ga je uvedel ameriški misijonar na Japonskem James Curtis Hepburn.
Poglej Latinica in Hepburnovo prečrkovanje
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Latinica in Hi
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Latinica in Hieroglif
Hinalig
Hinalig (azerbajdžansko Xınalıq, hinališko Kətş, Keč) je starodavna vas v Visokem Kavkazu, katere zgodovina sega v obdobje Kavkaške Albanije.
Poglej Latinica in Hinalig
Hoiberg
Hoiberg je priimek več osebnosti.
Poglej Latinica in Hoiberg
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Latinica in Hrvaščina
Hrvaška kuna
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.
Poglej Latinica in Hrvaška kuna
Ižica (črka)
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).
Poglej Latinica in Ižica (črka)
Indoarijski jeziki
Izvor indoarijskih jezikov. Indoarijski ali indijski jeziki so glavna jezikovna družina v Južni Aziji (ali na Indijski podcelini).
Poglej Latinica in Indoarijski jeziki
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Latinica in Indonezija
Indonezijščina
Indonezijščina je uradni jezik Indonezije.
Poglej Latinica in Indonezijščina
Interlingua
Interlingua je umetni mednarodni pomožni jezik, ki ga je med letoma 1937 in 1951 razvilo Mednarodno združenje pomožnih jezikov (– IALA).
Poglej Latinica in Interlingua
Ipsilon (črka)
Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.
Poglej Latinica in Ipsilon (črka)
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Latinica in Irska gelščina
Islandščina
Islandščina je zahodnoskandinavski jezik, ki ga govorijo na Islandiji.
Poglej Latinica in Islandščina
ISO 8859-2
ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.
Poglej Latinica in ISO 8859-2
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Latinica in Italijanščina
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Poglej Latinica in Izrek H
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Poglej Latinica in Japonščina
Jean Henri Hassenfratz
Jean Henri Hassenfratz, francoski mineralog, fizik, kemik in politik, * 20. december 1755, Pariz, Francija, † 26. februar 1827, Pariz.
Poglej Latinica in Jean Henri Hassenfratz
Jidiš
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami.
Poglej Latinica in Jidiš
Jota (črka)
Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.
Poglej Latinica in Jota (črka)
Judje v Sloveniji
Slovenski Judi so organizirani v Judovsko skupnost Slovenije, JSS, s sedežem v Ljubljani (leta 2003 so dobili tudi dvoranico, poimenovano sinagoga.) Uradni podatki o številu njenih članov niso javno dostopni.
Poglej Latinica in Judje v Sloveniji
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Latinica in Kašubščina
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Latinica in Kairo
Kalmiščina
Kalmiščina (kalmiško Хальмг IPA: ali Хальмг келн, Haľmg keln, IPA: je jezik iz skupine vzhodnomongolskih jezikov. Po ruskem popisu prebivalstva iz leta 2010 ga v Republiki Kalmikiji na vzhodu Rusije govori 80.500 ljudi od skupno 183.000 Kalmikov. Kalmiščina ima več narečij: torgutsko, koknursko, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko in dorbotsko na Kitajskem, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko, urjanhajsko in hontonsko v Mongoliji ter buzavsko, torgutsko, dorbotsko in sart-kalmiško v Rusiji.
Poglej Latinica in Kalmiščina
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Poglej Latinica in Kalmiki
Kalobški rokopis
Liber cantionum Carniolicarum, prevedeno Knjiga kranjskih pesmi, oz.
Poglej Latinica in Kalobški rokopis
Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kanadska zlogovna pisava ali preprosto zlogovna pisava je družina pisav, ki se uporablja v številnih jezikih domorodnih prebivalcev Kanade iz algonkinske, inuitske in (nekdanje) athabaskanske jezikovne družine.
Poglej Latinica in Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kapa (črka)
Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.
Poglej Latinica in Kapa (črka)
Karakalpaki
Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.
Poglej Latinica in Karakalpaki
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Latinica in Karolinška minuskula
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Latinica in Katalonščina
Katedrala iz pločevink
Katedrala iz pločevink oziroma Pločevinkasta stolnica je prva ukrajinska samostojna pravoslavna cerkev v Severni Ameriki.
Poglej Latinica in Katedrala iz pločevink
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Poglej Latinica in Kazaščina
Kdo tam poje
Kdo tam poje (srbsko: Ко то тамо пева (cirilica); Ko to tamo peva (latinica)) je kultni srbski film režiserja Slobodana Šijana in scenarista Dušana Kovačevića iz leta 1980, ki je bil zelo gledan v celi Jugoslaviji.
Poglej Latinica in Kdo tam poje
Kečuanščina
Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi ali Qichwa shimi, špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.
Poglej Latinica in Kečuanščina
Keltiberščina
Keltiberščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti na Iberskem polotoku.
Poglej Latinica in Keltiberščina
Kirgiščina
Kirgíščina (kirgiško Кыргыз тили, Kyrgyz tili) je zahodno-turški jezik.
Poglej Latinica in Kirgiščina
Kirt
Gospodarju prstanov. Nekateri znaki imajo različne glasovne vrednosti za vilinske in škratje jezike. Kirt (izvirno angleško Cirth; sindarinska izgovorjava:, kar pomeni "rune") je napol umetna pisava, ki temelji na resničnih runskih abecedah in je ena od več pisav, ki jih je angleški pisatelj in jezikoslovec J.R.R.
Poglej Latinica in Kirt
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Latinica in Kitajska pisava
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Latinica in Klasična gimnazija v Ljubljani
Klingonščina
Klingonščina (tlhIngan Hol) je umetni jezik, ki ga govorijo Klingonci v vesolju nanizanke Zvezdne steze.
Poglej Latinica in Klingonščina
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Latinica in Knjiga
Kукла
Katarina Rešek, bolje znana po umetniškem imenu КУКЛА (običajno pisano v cirilici z velikimi tiskanimi črkami) oziroma v latinici Kukla, včasih tudi s priimkom Kesherović, slovenska glasbena producentka in režiserka slovenskega in makedonskega rodu, * 1991 Živi in deluje v Ljubljani.
Poglej Latinica in Kукла
Kornijščina
Kórnijščina (Kernowek) spada skupaj z bretonščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Latinica in Kornijščina
Korziščina
Korziščina (korziško corsu ali lingua corsa) je romanski jezik, ki ga govorijo na otoku Korziki in skrajnem severu otoka Sardinije.
Poglej Latinica in Korziščina
Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.
Poglej Latinica in Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Krimska tatarščina
Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu. Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju. Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi. Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščinahttp://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18.
Poglej Latinica in Krimska tatarščina
Kroatistika
Baščanska plošča, darovnica, napisana v glagolici v hrvaščini. Kroatistika (hrvaški študiji, hrvatistika) je interdisciplinarna veda, ki v ožjem jedrnem smislu proučuje hrvaški jezik in književnost (kot posebno področje slavistike), v širšem pa vključuje študij hrvaške kulture v njeni sodobni prisotnosti in zgodovinskem obsegu.
Poglej Latinica in Kroatistika
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Latinica in Kurdščina
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Latinica in Lambda
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Latinica in Latinščina
Latinica (razločitev)
Latinica je lahko.
Poglej Latinica in Latinica (razločitev)
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej Latinica in Latinski kvadrat
Letališče Kovin
Letališče Kovin (srbska cirilica Аеродром Кoвин, latinica Aerodrom Kovin) je vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Kovina.
Poglej Latinica in Letališče Kovin
Letališče Leskovac
Letališče Leskovac (srbska cirilica Аеродром Лесковац, latinica Aerodrom Leskovac) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Leskovac.
Poglej Latinica in Letališče Leskovac
Letališče Lisičji Jarak
Letališče Lisičji Jarak (srbska cirilica Аеродром Лисичји Јарак, latinica Aerodrom Lisičji Jarak) je športno letališče v Padinski Skeli v Srbiji, okoli 13 km severno od Beograda.
Poglej Latinica in Letališče Lisičji Jarak
Letališče Morava
Letališče Morava (srbska cirilica Аеродром Морава, latinica Aerodrom Morava) je javno-vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Kraljeva.
Poglej Latinica in Letališče Morava
Letališče Novi Sad
Letališče Novi Sad (srbska cirilica Аеродром Ченеј, latinica Aerodrom Čenej) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Novi Sad.
Poglej Latinica in Letališče Novi Sad
Letališče Pančevo
Letališče Pančevo (srbska cirilica Аеродром Панчево, latinica Aerodrom Pančevo) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Pančevo.
Poglej Latinica in Letališče Pančevo
Letališče Paraćin
Letališče Paraćin (srbska latinica Aerodrom Paraćin) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Paraćin.
Poglej Latinica in Letališče Paraćin
Letališče Sjenica
Letališče Sjenica (srbska cirilica Аеродром Сјеница, latinica Aerodrom Sjenica) je vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Sjenice.
Poglej Latinica in Letališče Sjenica
Letališče Smederevska Palanka
Letališče Smederevska Palanka (srbska latinica Aerodrom Rudine) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Smederevska Palanko.
Poglej Latinica in Letališče Smederevska Palanka
Letališče Sombor
Letališče Sombor (srbska cirilica Аеродром Сомбор, latinica Aerodrom Sombor) je vojaško letališče v Srbiji, ki leži blizu Sombor.
Poglej Latinica in Letališče Sombor
Letališče Sremska Mitrovica
Letališče Sremska Mitrovica (srbska latinica Aerodrom Sremska Mitrovica) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Sremsko Mitrovico.
Poglej Latinica in Letališče Sremska Mitrovica
Letališče Subotica
Letališče Subotica (srbska latinica Aerodrom Subotica) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Subotico.
Poglej Latinica in Letališče Subotica
Letališče Trstenik
Letališče Trstenik (srbska cirilica Аеродром Трстеник, latinica Aerodrom Trstenik) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Trstenik.
Poglej Latinica in Letališče Trstenik
Letališče Užice-Ponikve
Letališče Užice-Ponikve (srbska cirilica Аеродром Ужице-Поникве, latinica Aerodrom Užice-Ponikve) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Užice in Zlatibor.
Poglej Latinica in Letališče Užice-Ponikve
Letališče Vršac
Letališče Vršac (srbska cirilica Аеродром Вршац, latinica Aerodrom Vršac) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Vršac.
Poglej Latinica in Letališče Vršac
Letališče Zrenjanin
Letališče Zrenjanin (srbska cirilica Аеродром 3peњaнин, latinica Aerodrom Zrenjanin) je letališče v Srbiji, ki primarno oskrbuje Zrenjanin.
Poglej Latinica in Letališče Zrenjanin
Letalska baza Batajnica
Letalska baza Milenko Pavlović (srbska cirilica Аеродром Миленко Павловић, latinica Aerodrom Milenko Pavlović) je vojaška letalska baza v Srbiji, ki leži blizu Batajnice.
Poglej Latinica in Letalska baza Batajnica
Licejska knjižnica v Ljubljani
Licejska knjižnica v Ljubljani, poimenovana tudi Licejka ali uradno Študijska knjižnica je prva slovenska knjižnica, namenjena podpori izobraževanju in raziskovalnemu delu in danes velja za predhodnico Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Poglej Latinica in Licejska knjižnica v Ljubljani
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Latinica in Litovščina
Louis Braille
Louis Braille, francoski izumitelj, * 4. januar 1809, Coupvray, Francija, † 6. januar 1852, Pariz.
Poglej Latinica in Louis Braille
Lydnevi
Lydnevi je umetni severnoslovanski jezik, ki ga je ustvaril češki jezikoslovec Libor Sztemon.
Poglej Latinica in Lydnevi
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Latinica in Madžarščina
Madžarska abeceda
Madžarska abeceda kot je znana sedaj ima 26 latiničnih črk.
Poglej Latinica in Madžarska abeceda
Madžarske rune
Madžarske rune z ustreznicami v sodobni madžarski abecedi Madžarske rune (madžarsko Székely rovásírás ali krajše kar rovás) je starodavna madžarska pisava, ki izvira iz turške runske pisave orhon.
Poglej Latinica in Madžarske rune
Madžarski pravopis
Knjiga s pravili madžarskega pravopisa iz leta 1982 Madžarski pravopis sestavljajo pravila, ki opredeljujejo standardno pisno obliko madžarskega jezika.
Poglej Latinica in Madžarski pravopis
Malteščina
Malteščina ali tudi melitščina je semitski jezik, v katerem se čuti vpliv različnih sosednjih jezikov: hebrejskega, italijanskega, angleškega, najbolj pa arabskega.
Poglej Latinica in Malteščina
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Latinica in Mednarodna fonetična abeceda
Mednarodne pomorske signalne zastave
Mednarodne pomorske signalne zastave (tudi mednarodni signalni kodeks) je sistem predstavitve posameznih črk latinske abecede s zastavicami, s katerim se na daljavo sporazumevajo plovila.
Poglej Latinica in Mednarodne pomorske signalne zastave
Mednarodno letališče Priština
Mednarodno letališče Priština (albansko Aeroporti Ndërkombëtar i Prishtinës; srbska cirilica Међународни аеродром Приштина, latinica Međunarodni aerodrom Priština) je letališče v Kosovo, ki primarno oskrbuje Prištino; je največje letališče na Kosovu.
Poglej Latinica in Mednarodno letališče Priština
Medslovanščina
Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Poglej Latinica in Medslovanščina
Mer Hajrenik
Trenutna himna Republike Armenije se imenuje Mer Hajrenik (arm.: Մեր Հայրենիք), kar pomeni Naša domovina.
Poglej Latinica in Mer Hajrenik
Mezzogiorno
Mezzogiorno (dobesedno Poldne) ali Južna Italija (italijansko Meridione d'Italia) je italijanska geografska regija, ki vključuje južno Italijo in njene otoke.
Poglej Latinica in Mezzogiorno
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Poglej Latinica in Mi (črka)
Moldavščina
Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.
Poglej Latinica in Moldavščina
Na'vi (jezik)
Jezik naʼvi (naʼvi: Lìʼfya leNaʼvi) je izmišljeni umetni jezik, prvotno narejen za film ''Avatar'' iz leta 2009.
Poglej Latinica in Na'vi (jezik)
Nedeljska črka
Nedéljska čŕka (latinsko Littera Dominicalis) je ena od prvih sedmih latiničnih črk: A, B, C, D, E, F in G, ki so dodeljene dnevom v ciklu po 7, kjer črka A pomeni, da se je navadno leto 1.
Poglej Latinica in Nedeljska črka
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Latinica in Nemščina
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Poglej Latinica in Ni (črka)
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Poglej Latinica in Nizozemščina
Norveščina
Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.
Poglej Latinica in Norveščina
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej Latinica in Notni zapis
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.
Poglej Latinica in Ogamska pisava
Omikron
Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.
Poglej Latinica in Omikron
Osetinščina
Severna Osetija-Alanija |iso1.
Poglej Latinica in Osetinščina
Ostrivec
Ostrívec (´) je grafično znamenje, oziroma ločevalno znamenje (diakritično znamenje), ki se uporablja v mnogih pisavah novejših jezikov, katerih pisava in abeceda izvira iz latinice.
Poglej Latinica in Ostrivec
Otročja biblija
Kreljeva Otročja biblija z nemškim podnaslovom Ein Handbüchlein / Darinn i∫t unter anderm der Catechi∫mus Von fünfferlei ∫prachen je bila anonimno natisnjena 1566 v Regensburgu na Bavarskem.
Poglej Latinica in Otročja biblija
Paleografija
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav.
Poglej Latinica in Paleografija
Pali
Pali je starodavni indoarijski liturgični jezik, podoben sanskrtu.
Poglej Latinica in Pali
Papiamento
Papiamento ali Papiamentu je kreolski jezik, ki temelji na portugalščini in se govori na Nizozemskih Karibih.
Poglej Latinica in Papiamento
Pensilvanska nemščina
Pensilvanska nemščina (amiško Pennsilfaanisch Deitsch, oz. Pennsylvania Dutch) je zahodno-osrednji dialekt nemščine, ki ga govori od 150.000 do 250.000 ljudi, zlasti v ZDA.
Poglej Latinica in Pensilvanska nemščina
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Latinica in Pentomina
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Latinica in Pinjin
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Latinica in Pisava
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Latinica in Poljščina
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Poglej Latinica in Portugalščina
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Latinica in Prečrkovanje
Prečrkovanje cirilice
Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.
Poglej Latinica in Prečrkovanje cirilice
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Latinica in Primož Trubar
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Latinica in Programski jezik C
Prstan Mogote
Prstan Mogote (tudi Edini prstan, Sovragov prstan, Isildurjeva gonoba) je čarobni prstan, izmišljen predmet iz romanov o fantazijskem Srednjem svetu angleškega pisatelja Johna R.R. Tolkiena.
Poglej Latinica in Prstan Mogote
Q
Q q Q (ku) je sedemnajsta črka latinske abecede.
Poglej Latinica in Q
Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice
Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice (Streamlined System, bolgarsko Обтекаема система), je uradni bolgarski sistem za prečrkovanje bolgarske cirilice, ki je uveden z naslednjim:L.L. Ivanov,, Contrastive Linguistics, XXVIII, 2003, 2, pp.
Poglej Latinica in Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice
Registrske tablice Belorusije
Različica registrskih oznak od leta 2004 Registrske tablice Belorusije so bile uvedene leta 1992, medtem ko trenutna oblika obstaja od maja 2004.
Poglej Latinica in Registrske tablice Belorusije
Registrske tablice Bolgarije
Trenutna različica registrskih tablic (v uporabi od leta 2008) Različica tablic pred letom 2008, ki je še vedno v uporabi Registrske tablice Bolgarije so bele barve s črnimi znaki in črno obrobo.
Poglej Latinica in Registrske tablice Bolgarije
Registrske tablice Bosne in Hercegovine
Trenutna oblika registrskih tablic Bosne in Hercegovine (v uporabi od 28. septembra 2009) Stare registrske tablice (izdajane do 28. septembra 2009, a še vedno v uporabi) Registrske tablice Bosne in Hercegovine nosijo trenutno obliko od leta 1998 dalje.
Poglej Latinica in Registrske tablice Bosne in Hercegovine
Registrske tablice Moldavije
Registrske tablice neodvisne Moldavije so bile uvedene 30.
Poglej Latinica in Registrske tablice Moldavije
Registrske tablice Severne Makedonije
Trenutna registrska tablica (v uporabi od februarja 2019 dalje) Nekdanja registrska tablica (2012–2019) Nekdanja registrska tablica (1993–2012) Registrske tablice Severne Makedonije sestojijo iz dvočrkovne oznake regije, ki ji sledi štirimestno število (do februarja 2012 trimestno) in dve črki.
Poglej Latinica in Registrske tablice Severne Makedonije
Retoromanščina
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).
Poglej Latinica in Retoromanščina
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Latinica in Ro
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Latinica in Romunščina
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Latinica in Ruščina
Runski koledar
Zgodovinskem muzeju v Lundu, Švedska. Samijski runski koledar. estonskega otoka Saaremaa, kjer je vsak mesec nakazan na ločeni leseni plošči. Runski koledar (tudi runska palica ali runski almanah) je večni koledar, katerega različice so se rabile v Severni Evropi do 19.
Poglej Latinica in Runski koledar
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Latinica in Rutenija
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Latinica in Sanskrt
Saparmurat Nijazov
Saparmurat Atajevič Nijazov, turkmenski politik in dosmrtni predsednik Turkmenistana, * 19. februar 1940, Kipčak pri Ašhabadu, Turkmenistan, † 21. december 2006, Ašhabad.
Poglej Latinica in Saparmurat Nijazov
Sasarščina
Sasarščina (sasarsko sassaresu ali turritanu) je italo-dalmatski jezik in vmesna oblika med korziškim in sardinskim jezikom.
Poglej Latinica in Sasarščina
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Latinica in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam slovenskih besed japonskega izvora
Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov.
Poglej Latinica in Seznam slovenskih besed japonskega izvora
Seznam znakov latinice
Latinica ima 1366 znakov, od tega se jih 52 uporablja v standardni angleški abecedi in 50 v standardni Slovenski abecedi.
Poglej Latinica in Seznam znakov latinice
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Latinica in Sigma
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Latinica in Sinagoga
Singapur
Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.
Poglej Latinica in Singapur
Skandinavska književnost
Skandinavska književnost povezuje književnosti v temah in vsebinah severno Evropskih držav: Danske, Finske, Islanduje, Norveške, Švedske in Avtonomnih ozemelj, Åland, Ferski otoki ter Grenland.
Poglej Latinica in Skandinavska književnost
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Latinica in Slovaščina
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Latinica in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Latinica in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Latinica in Slovenija
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej Latinica in Slovenska abeceda
Slovenska abecedna vojna
France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.
Poglej Latinica in Slovenska abecedna vojna
Slovio
Slovio je umetni sporazumevalni jezik, ki ga je ustvaril slovaško-švicarski ljubiteljski jezikoslovec Mark Hučko.
Poglej Latinica in Slovio
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Latinica in Srbščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Latinica in Srbohrvaščina
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej Latinica in Stara angleščina
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Latinica in Staroitalska pisava
Stieg Larsson
Stieg Larsson (rojen kot: Karl Stig-Erland Larsson), švedski novinar, pisatelj, raziskovalec in proti-(neo)nacistični aktivist, * 15. avgust 1954, Skelleftehamn, Švedska, † 9. november 2004, Stockholm.
Poglej Latinica in Stieg Larsson
Stipan Konzul
Stipan Konzul Istrski je bil hrvaški protestantski duhovnik in pisatelj.
Poglej Latinica in Stipan Konzul
Svahilščina
Svahili (v svahiliju Kiswahili) je jezik iz skupine bantujskih jezikov, ki je razširjen ob obali Indijskega oceana od severne Kenije do severnega Mozambika, vključno s Komori.
Poglej Latinica in Svahilščina
Tadžiščina
Tadžiščina (tadžiško тоҷикӣ) je iranski jezik, različica moderne perzijščine, ki jo govorijo v Tadžikistanu, v Srednji Aziji.
Poglej Latinica in Tadžiščina
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Latinica in Tatarščina
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Poglej Latinica in Tau
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Latinica in Tetromina
Toki pona
Toki pona je umetni jezik.
Poglej Latinica in Toki pona
Tongyong pinyin
Tongyong pinyin (kitajsko: 通用拼音 tōngyòng pīnyīn) je manj znan sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Latinica in Tongyong pinyin
Tromina
2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Latinica in Tromina
Trubarjeva pot
Trubarjeva pot po Nemčiji je poimenovana po slovenskem protestantskem pridigarju, duhovniku, prevajalcu in avtorju prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primožu Trubarju.
Poglej Latinica in Trubarjeva pot
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Latinica in Turščina
Turkmenščina
Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.
Poglej Latinica in Turkmenščina
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Latinica in Turkmenistan
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Poglej Latinica in Ugaritščina
Ugrofinski jeziki
Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.
Poglej Latinica in Ugrofinski jeziki
Ukrajinska abeceda
Ukrajinska abeceda je nabor črk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinščine, ki je uradni jezik Ukrajine.
Poglej Latinica in Ukrajinska abeceda
Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Latinica in Valižanščina
Vanda Babič
Vanda Babič, slovenska jezikoslovka, slavistka in profesorica * 4. avgust 1963, Postojna.
Poglej Latinica in Vanda Babič
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Latinica in Vektor (matematika)
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Latinica in Venetščina
Verigar
Verigar je serija znamk, ki so bile izdane in dane v poštni promet kmalu po razpadu Avstro-Ogrske in veljajo za prve jugoslovanske oz.
Poglej Latinica in Verigar
Vietnamščina
Vietnamščina (vietnamsko tiếng Việt) je avstroazijski jezik razširjen na območju Vietnama.
Poglej Latinica in Vietnamščina
Vietnamska abeceda
Vietnámska abecéda ima 29 črk v kolacijskem vrstnem redu: Vietnamščina rabi tudi deset dvočrkij in eno tričrkje: Te skupine so ime nekdaj za posamezne črke in tako jih obravnavajo tudi stzarejši slovarji.
Poglej Latinica in Vietnamska abeceda
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Latinica in Vojničev rokopis
Volapiško kodiranje
| Volapiško kodiranje (rusko »кодировка волапюк«, kodirovka volapjuk) je slengovski izraz za zapisovanje črk cirilske abecede z latinico.
Poglej Latinica in Volapiško kodiranje
Volapik
Volapík (tudi volapük) je umetni jezik.
Poglej Latinica in Volapik
Volofščina
Tajvanu Volofščina (wolofal: ولوفل, wolof) je jezik Senegala, Mavretanije in Gambije ter materni jezik Volofov.
Poglej Latinica in Volofščina
Vrhnja internetna domena
Vŕhnja ínternetna doména (kratica TLD) je del sistema domenskih imen na internetu, po katerem DNS strežniki dodeljujejo imena IP-naslovom.
Poglej Latinica in Vrhnja internetna domena
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Latinica in Vrtilna količina
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Latinica in Vzhodnoslovanski jeziki
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Poglej Latinica in W
X
X x X (iks) je črka latinske abecede.
Poglej Latinica in X
Y
Y y Y (ipsilon) je črka latinske abecede.
Poglej Latinica in Y
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Latinica in Zahodni Slovani
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Latinica in Zahodnoslovanski jeziki
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Latinica in Zapisovanje antičnih imen
Zeta (črka)
Zéta ali dzéta (grško; velika črka Ζ, mala črka ζ) je šesta črka grške abecede in ima številčno vrednost 7.
Poglej Latinica in Zeta (črka)
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Latinica in К
Њ
Њ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Latinica in Њ
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Latinica in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Latinica in О
Ё
*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Latinica in Ё
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Latinica in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Latinica in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Latinica in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Latinica in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Latinica in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Latinica in У
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Poglej Latinica in Ф
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Latinica in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Latinica in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Latinica in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Latinica in Ш
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Poglej Latinica in Ы
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Latinica in М
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Latinica in Ј
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Latinica in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Latinica in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Latinica in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Latinica in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Latinica in В
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Latinica in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Latinica in Д
І
І je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ι (enako kot latinični I).
Poglej Latinica in І
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Latinica in Е
Ѕ
S je cirilska črka, ki se je verjetno razvila iz grške črke (stigma).
Poglej Latinica in Ѕ
Љ
Љ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Latinica in Љ
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Latinica in Л
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Latinica in Й
Prav tako znan kot Latinična pisava, Latinska abeceda.
, C, Cahurščina, Centralno višavje (Vietnam), Cerkvenoslovanščina, Cirilica, D, Danščina, Delta, Digama, Distrikt Brčko, Dušanov zakonik, Epsilon, Esperanto, Estonščina, Eta (črka), Etrurija, Evro, Faliskijščina, Feničanska abeceda, Ferščina, Finščina, Francoščina, Frekvence črk, Frizijščina, Gagavščina, Gajica, Galščina, Galicijščina, Giz, Glagolica, Gotica, Grška abeceda, Grb Jugoslavije, Grki, GRU, Gvaranščina, Hanščina, Hantijščina, Havajščina, Hepburnovo prečrkovanje, Hi, Hieroglif, Hinalig, Hoiberg, Hrvaščina, Hrvaška kuna, Ižica (črka), Indoarijski jeziki, Indonezija, Indonezijščina, Interlingua, Ipsilon (črka), Irska gelščina, Islandščina, ISO 8859-2, Italijanščina, Izrek H, Japonščina, Jean Henri Hassenfratz, Jidiš, Jota (črka), Judje v Sloveniji, Kašubščina, Kairo, Kalmiščina, Kalmiki, Kalobški rokopis, Kanadska domorodska zlogovna pisava, Kapa (črka), Karakalpaki, Karolinška minuskula, Katalonščina, Katedrala iz pločevink, Kazaščina, Kdo tam poje, Kečuanščina, Keltiberščina, Kirgiščina, Kirt, Kitajska pisava, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klingonščina, Knjiga, Kукла, Kornijščina, Korziščina, Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, Krimska tatarščina, Kroatistika, Kurdščina, Lambda, Latinščina, Latinica (razločitev), Latinski kvadrat, Letališče Kovin, Letališče Leskovac, Letališče Lisičji Jarak, Letališče Morava, Letališče Novi Sad, Letališče Pančevo, Letališče Paraćin, Letališče Sjenica, Letališče Smederevska Palanka, Letališče Sombor, Letališče Sremska Mitrovica, Letališče Subotica, Letališče Trstenik, Letališče Užice-Ponikve, Letališče Vršac, Letališče Zrenjanin, Letalska baza Batajnica, Licejska knjižnica v Ljubljani, Litovščina, Louis Braille, Lydnevi, Madžarščina, Madžarska abeceda, Madžarske rune, Madžarski pravopis, Malteščina, Mednarodna fonetična abeceda, Mednarodne pomorske signalne zastave, Mednarodno letališče Priština, Medslovanščina, Mer Hajrenik, Mezzogiorno, Mi (črka), Moldavščina, Na'vi (jezik), Nedeljska črka, Nemščina, Ni (črka), Nizozemščina, Norveščina, Notni zapis, Ogamska pisava, Omikron, Osetinščina, Ostrivec, Otročja biblija, Paleografija, Pali, Papiamento, Pensilvanska nemščina, Pentomina, Pinjin, Pisava, Poljščina, Portugalščina, Prečrkovanje, Prečrkovanje cirilice, Primož Trubar, Programski jezik C, Prstan Mogote, Q, Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice, Registrske tablice Belorusije, Registrske tablice Bolgarije, Registrske tablice Bosne in Hercegovine, Registrske tablice Moldavije, Registrske tablice Severne Makedonije, Retoromanščina, Ro, Romunščina, Ruščina, Runski koledar, Rutenija, Sanskrt, Saparmurat Nijazov, Sasarščina, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam slovenskih besed japonskega izvora, Seznam znakov latinice, Sigma, Sinagoga, Singapur, Skandinavska književnost, Slovaščina, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenska abeceda, Slovenska abecedna vojna, Slovio, Srbščina, Srbohrvaščina, Stara angleščina, Staroitalska pisava, Stieg Larsson, Stipan Konzul, Svahilščina, Tadžiščina, Tatarščina, Tau, Tetromina, Toki pona, Tongyong pinyin, Tromina, Trubarjeva pot, Turščina, Turkmenščina, Turkmenistan, Ugaritščina, Ugrofinski jeziki, Ukrajinska abeceda, Valižanščina, Vanda Babič, Vektor (matematika), Venetščina, Verigar, Vietnamščina, Vietnamska abeceda, Vojničev rokopis, Volapiško kodiranje, Volapik, Volofščina, Vrhnja internetna domena, Vrtilna količina, Vzhodnoslovanski jeziki, W, X, Y, Zahodni Slovani, Zahodnoslovanski jeziki, Zapisovanje antičnih imen, Zeta (črka), К, Њ, П, О, Ё, А, Н, Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Ы, М, Ј, И, Ж, З, Б, В, Г, Д, І, Е, Ѕ, Љ, Л, Й.