Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Dvočlensko poimenovanje, Dvopičje, Gaj Julij Cezar, Ime, Internet, Kras, Literarna oseba, Lovrenc (razločitev), Madžarski pravopis, Martin Jevnikar, Mednarodni sistem enot, Mladika (razločitev), Narekovaj, Občno ime, Osebno ime, Osebno lastno ime, Patronimik, Peter Leon Serdoč, Podomačenka, Poitalijančevanje, Poobčnoimenjenje, Posamostaljena pridevniška beseda, Predmetna oznaka, Puni, Samostalniška beseda, Seznam filozofskih vsebin, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam zvezd, Sicilija (dežela), Stavčne besedne figure, Stvarno lastno ime, Svetopisemska konkordanca, Toki pona, Toponomastika, Tretja ženska sklanjatev, Tujka, Velika začetnica, Zamenjani pomen, Zapisovanje antičnih imen, Zemljepisno lastno ime.
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Novo!!: Lastno ime in Dvočlensko poimenovanje · Poglej več »
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Novo!!: Lastno ime in Dvopičje · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Lastno ime in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Novo!!: Lastno ime in Ime · Poglej več »
Internet
Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.
Novo!!: Lastno ime in Internet · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Lastno ime in Kras · Poglej več »
Literarna oseba
Literarna oseba (tudi literarni lik, literarna figura ali zastarelo junak) je književna in pripovedna oseba, ki je ena izmed temeljnih sestavin v literarnem delu upodobljenega sveta.
Novo!!: Lastno ime in Literarna oseba · Poglej več »
Lovrenc (razločitev)
Lovrenc je lahko.
Novo!!: Lastno ime in Lovrenc (razločitev) · Poglej več »
Madžarski pravopis
Knjiga s pravili madžarskega pravopisa iz leta 1982 Madžarski pravopis sestavljajo pravila, ki opredeljujejo standardno pisno obliko madžarskega jezika.
Novo!!: Lastno ime in Madžarski pravopis · Poglej več »
Martin Jevnikar
Martin Jevnikar, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, urednik, esejist, prevajalec, kritik, kulturni delavec, * 1. maj 1913, Spodnje Brezovo, † 10. januar 2004, Trst.
Novo!!: Lastno ime in Martin Jevnikar · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Lastno ime in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Novo!!: Lastno ime in Mladika (razločitev) · Poglej več »
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.
Novo!!: Lastno ime in Narekovaj · Poglej več »
Občno ime
Občno ime (apelativ) je ime vrste oziroma skupine predmetov v nasprotju z lastnimi imeni posameznih oseb, družin, narodov ali zemljepisnih pojmov.
Novo!!: Lastno ime in Občno ime · Poglej več »
Osebno ime
Osébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz.
Novo!!: Lastno ime in Osebno ime · Poglej več »
Osebno lastno ime
Osebna lastna imena ali lastna imena bitij so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo bitja in bitjeliko, torej osebe, živali, verska in mitološka bitja.
Novo!!: Lastno ime in Osebno lastno ime · Poglej več »
Patronimik
Patronimik (patronimičen lat. patronimicus iz gr. pater; oče in onyma; ime), je poočeteno ime, ime izpeljano po očetovem imenu.
Novo!!: Lastno ime in Patronimik · Poglej več »
Peter Leon Serdoč
Peter Leon Serdoč (tudi Pedro Serdoch), argentinski salezijanec, učitelj in jezikoslovec slovenskega rodu, * 28. januar 1902, Mendoza, Argentina, † 3. marec 1961, Rodeo del Medio, provinca Mendoza.
Novo!!: Lastno ime in Peter Leon Serdoč · Poglej več »
Podomačenka
Podomačeno lastno ime ali podomačenka je popolnoma poslovenjeno prevzeto lastno ime, npr.
Novo!!: Lastno ime in Podomačenka · Poglej več »
Poitalijančevanje
Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval. SKVADRISTI Poitalijančevánje ali italijanizácija pomeni nasilno uvajanje italijanskega jezika in kulture v deželeh, ki jih je zasedla italijanska država.
Novo!!: Lastno ime in Poitalijančevanje · Poglej več »
Poobčnoimenjenje
Poobčnoimenjenje ali apelativizacija je v jezikoslovju pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime (na primer kalodont v pomenu 'zobna pasta', pri čemer je bila ta beseda prvotno lastno ime zobne paste znamke Kalodont).
Novo!!: Lastno ime in Poobčnoimenjenje · Poglej več »
Posamostaljena pridevniška beseda
Posamostaljena pridevniška beseda je samostalniška beseda, ki je nastala iz pridevnika.
Novo!!: Lastno ime in Posamostaljena pridevniška beseda · Poglej več »
Predmetna oznaka
Predmetna oznaka je beseda ali besedna zveza, ki predstavlja vsebino dokumenta.
Novo!!: Lastno ime in Predmetna oznaka · Poglej več »
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Novo!!: Lastno ime in Puni · Poglej več »
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Novo!!: Lastno ime in Samostalniška beseda · Poglej več »
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Novo!!: Lastno ime in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Novo!!: Lastno ime in Seznam jezikoslovnih vsebin · Poglej več »
Seznam zvezd
Seznam zvezd.
Novo!!: Lastno ime in Seznam zvezd · Poglej več »
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Novo!!: Lastno ime in Sicilija (dežela) · Poglej več »
Stavčne besedne figure
Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).
Novo!!: Lastno ime in Stavčne besedne figure · Poglej več »
Stvarno lastno ime
Stvarna lastna imena spadajo v skupino lastnih imen (poleg osebnih in zemljepisnih lastnih imen).
Novo!!: Lastno ime in Stvarno lastno ime · Poglej več »
Svetopisemska konkordanca
Svetopisemska konkordanca je abecedni seznami vseh besed in besednih zvez biblije z izpisom celotnih povedi in z navedbo natančnega mesta, kjer so zapisane.
Novo!!: Lastno ime in Svetopisemska konkordanca · Poglej več »
Toki pona
Toki pona je umetni jezik.
Novo!!: Lastno ime in Toki pona · Poglej več »
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Novo!!: Lastno ime in Toponomastika · Poglej več »
Tretja ženska sklanjatev
V tretjo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine ničto oziroma glasovno prazno končnico (npr. Ines -ø, -ø).
Novo!!: Lastno ime in Tretja ženska sklanjatev · Poglej več »
Tujka
Tújka je nepodomačena prevzeta beseda iz tujega jezika, ki ni popolnoma prilagojena jezikovnim zakonitostim slovenščine.
Novo!!: Lastno ime in Tujka · Poglej več »
Velika začetnica
Vélika začétnica je vélika črka na začetku besede ali skladenjske enote.
Novo!!: Lastno ime in Velika začetnica · Poglej več »
Zamenjani pomen
V pesniškem jeziku je raba besed v zamenjanem pomenu zelo pogostna in se navadno uporablja kot pripomoček pri poudarku določenih lastnosti.
Novo!!: Lastno ime in Zamenjani pomen · Poglej več »
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Novo!!: Lastno ime in Zapisovanje antičnih imen · Poglej več »
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Novo!!: Lastno ime in Zemljepisno lastno ime · Poglej več »
