Kazalo
40 odnosi: Dvočlensko poimenovanje, Dvopičje, Gaj Julij Cezar, Ime, Internet, Kras, Literarna oseba, Lovrenc (razločitev), Madžarski pravopis, Martin Jevnikar, Mednarodni sistem enot, Mladika (razločitev), Narekovaj, Občno ime, Osebno ime, Osebno lastno ime, Patronimik, Peter Leon Serdoč, Podomačenka, Poitalijančevanje, Poobčnoimenjenje, Posamostaljena pridevniška beseda, Predmetna oznaka, Puni, Samostalniška beseda, Seznam filozofskih vsebin, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam zvezd, Sicilija (dežela), Stavčne besedne figure, Stvarno lastno ime, Svetopisemska konkordanca, Toki pona, Toponomastika, Tretja ženska sklanjatev, Tujka, Velika začetnica, Zamenjani pomen, Zapisovanje antičnih imen, Zemljepisno lastno ime.
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Poglej Lastno ime in Dvočlensko poimenovanje
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Lastno ime in Dvopičje
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Lastno ime in Gaj Julij Cezar
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Lastno ime in Ime
Internet
Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.
Poglej Lastno ime in Internet
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Lastno ime in Kras
Literarna oseba
Literarna oseba (tudi literarni lik, literarna figura ali zastarelo junak) je književna in pripovedna oseba, ki je ena izmed temeljnih sestavin v literarnem delu upodobljenega sveta.
Poglej Lastno ime in Literarna oseba
Lovrenc (razločitev)
Lovrenc je lahko.
Poglej Lastno ime in Lovrenc (razločitev)
Madžarski pravopis
Knjiga s pravili madžarskega pravopisa iz leta 1982 Madžarski pravopis sestavljajo pravila, ki opredeljujejo standardno pisno obliko madžarskega jezika.
Poglej Lastno ime in Madžarski pravopis
Martin Jevnikar
Martin Jevnikar, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, urednik, esejist, prevajalec, kritik, kulturni delavec, * 1. maj 1913, Spodnje Brezovo, † 10. januar 2004, Trst.
Poglej Lastno ime in Martin Jevnikar
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Lastno ime in Mednarodni sistem enot
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Poglej Lastno ime in Mladika (razločitev)
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.
Poglej Lastno ime in Narekovaj
Občno ime
Občno ime (apelativ) je ime vrste oziroma skupine predmetov v nasprotju z lastnimi imeni posameznih oseb, družin, narodov ali zemljepisnih pojmov.
Poglej Lastno ime in Občno ime
Osebno ime
Osébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz.
Poglej Lastno ime in Osebno ime
Osebno lastno ime
Osebna lastna imena ali lastna imena bitij so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo bitja in bitjeliko, torej osebe, živali, verska in mitološka bitja.
Poglej Lastno ime in Osebno lastno ime
Patronimik
Patronimik (patronimičen lat. patronimicus iz gr. pater; oče in onyma; ime), je poočeteno ime, ime izpeljano po očetovem imenu.
Poglej Lastno ime in Patronimik
Peter Leon Serdoč
Peter Leon Serdoč (tudi Pedro Serdoch), argentinski salezijanec, učitelj in jezikoslovec slovenskega rodu, * 28. januar 1902, Mendoza, Argentina, † 3. marec 1961, Rodeo del Medio, provinca Mendoza.
Poglej Lastno ime in Peter Leon Serdoč
Podomačenka
Podomačeno lastno ime ali podomačenka je popolnoma poslovenjeno prevzeto lastno ime, npr.
Poglej Lastno ime in Podomačenka
Poitalijančevanje
Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval.
Poglej Lastno ime in Poitalijančevanje
Poobčnoimenjenje
Poobčnoimenjenje ali apelativizacija je v jezikoslovju pojav, ko lastno ime, največkrat ime blagovne znamke ali izdelka, postane občno ime (na primer kalodont v pomenu 'zobna pasta', pri čemer je bila ta beseda prvotno lastno ime zobne paste znamke Kalodont).
Poglej Lastno ime in Poobčnoimenjenje
Posamostaljena pridevniška beseda
Posamostaljena pridevniška beseda je samostalniška beseda, ki je nastala iz pridevnika.
Poglej Lastno ime in Posamostaljena pridevniška beseda
Predmetna oznaka
Predmetna oznaka je beseda ali besedna zveza, ki predstavlja vsebino dokumenta.
Poglej Lastno ime in Predmetna oznaka
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Lastno ime in Puni
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Lastno ime in Samostalniška beseda
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Lastno ime in Seznam filozofskih vsebin
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Lastno ime in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam zvezd
Seznam zvezd.
Poglej Lastno ime in Seznam zvezd
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Lastno ime in Sicilija (dežela)
Stavčne besedne figure
Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).
Poglej Lastno ime in Stavčne besedne figure
Stvarno lastno ime
Stvarna lastna imena spadajo v skupino lastnih imen (poleg osebnih in zemljepisnih lastnih imen).
Poglej Lastno ime in Stvarno lastno ime
Svetopisemska konkordanca
Svetopisemska konkordanca je abecedni seznami vseh besed in besednih zvez biblije z izpisom celotnih povedi in z navedbo natančnega mesta, kjer so zapisane.
Poglej Lastno ime in Svetopisemska konkordanca
Toki pona
Toki pona je umetni jezik.
Poglej Lastno ime in Toki pona
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Poglej Lastno ime in Toponomastika
Tretja ženska sklanjatev
V tretjo žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine ničto oziroma glasovno prazno končnico (npr. Ines -ø, -ø).
Poglej Lastno ime in Tretja ženska sklanjatev
Tujka
Tújka je nepodomačena prevzeta beseda iz tujega jezika, ki ni popolnoma prilagojena jezikovnim zakonitostim slovenščine.
Poglej Lastno ime in Tujka
Velika začetnica
Vélika začétnica je vélika črka na začetku besede ali skladenjske enote.
Poglej Lastno ime in Velika začetnica
Zamenjani pomen
V pesniškem jeziku je raba besed v zamenjanem pomenu zelo pogostna in se navadno uporablja kot pripomoček pri poudarku določenih lastnosti.
Poglej Lastno ime in Zamenjani pomen
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Lastno ime in Zapisovanje antičnih imen
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Lastno ime in Zemljepisno lastno ime