Kazalo
17 odnosi: Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère, Dordogne (departma), Getit, Jamske poslikave, Kamena doba, Lisasta hijena, Montignac, Dordogne, Nova Akvitanija, Oker, Périgord, Peščenjak, Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil, Umetna svetloba, Umetnost mlajšega paleolitika, Vézère, Zgodovina umetnosti, 12. september.
Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère
Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère so od leta 1979 na Unescovem seznamu svetovne dediščine v Franciji.
Poglej Lascaux in Arheološka najdišča in jamske poslikave v dolini reke Vézère
Dordogne (departma)
Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux.
Poglej Lascaux in Dordogne (departma)
Getit
Getit, igličasta železova ruda, železov žametovec ali železova žametna ruda je železov oksidni mineral s kemijsko formulo α-FeO (OH).
Poglej Lascaux in Getit
Jamske poslikave
Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.
Poglej Lascaux in Jamske poslikave
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Lascaux in Kamena doba
Lisasta hijena
Lisasta hijena (znanstveno ime Crocuta crocuta), znana tudi kot smejoča se hijena, je vrsta hijene, ki je trenutno uvrščena kot edini obstoječi član rodu Crocuta, ki izvira iz podsaharske Afrike.
Poglej Lascaux in Lisasta hijena
Montignac, Dordogne
Montignac (okcitansko Montinhac) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Akvitanije.
Poglej Lascaux in Montignac, Dordogne
Nova Akvitanija
Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.
Poglej Lascaux in Nova Akvitanija
Oker
Oker (/ˈoʊkər/ OH-kər; iz stare grščine ὤχρα (ṓkhra), iz ὠχρός (ōkhrós) 'bled') je naravni pigment glinene zemlje, mešanica železovega oksida in različnih količin gline in peska.
Poglej Lascaux in Oker
Périgord
Grb Périgord (francosko; okcitansko Peiregòrd / Perigòrd) je naravna regija in nekdanja francoska provinca ukinjena med francosko revolucijo, ki približno ustreza sedanjemu departmaju Dordogne, ki zdaj tvori severni del upravne regije Nova Akvitanija.
Poglej Lascaux in Périgord
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Lascaux in Peščenjak
Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil
Seznam geoloških značilnosti na asteroidu 243 Ida in njegovi luni Daktil.
Poglej Lascaux in Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil
Umetna svetloba
Umetna svetloba Umetna svetloba oz.
Poglej Lascaux in Umetna svetloba
Umetnost mlajšega paleolitika
Umetnost mlajšega paleolitika je med najstarejšimi znanimi umetnostmi (včasih imenovana prazgodovinska umetnost).
Poglej Lascaux in Umetnost mlajšega paleolitika
Vézère
Vézère je 192 km dolga reka v jugozahodni Franciji, desni pritok reke Dordogne.
Poglej Lascaux in Vézère
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Lascaux in Zgodovina umetnosti
12. september
12.
Poglej Lascaux in 12. september