Kazalo
32 odnosi: Aleksej I. Komnen, Arheološki muzej Volosa, Aris Velouchiotis, Atena, Balkanske igre, Banska Bistrica, Bitka pri Draču (1081), Bizantinsko cesarstvo, Denizli, Drugo antično gledališče v Larisi, Egejska civilizacija, Ekaterini Voggoli, Epirski despotat, Fani Chalkia, Gorgija, Grčija, Hipaspisti, Hipokrat, Janina (mesto), Krater iz Dervenija, Larisa (razločitev), Mihael I. Komnen Dukas, Pelazgi, Perzej, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Prvo antično gledališče v Larisi, Samuel Bolgarski, Serpentinit, Tesalija, Vseevropsko cestno omrežje, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1083.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Larisa in Aleksej I. Komnen
Arheološki muzej Volosa
Arheološki muzej v Volosu, znan tudi kot Arheološki muzej v Volosu Athanasakeion, je muzej v Volosu v Grčiji, ki hrani številne izvrstne najdbe iz začetka 20.
Poglej Larisa in Arheološki muzej Volosa
Aris Velouchiotis
Athanasios Klaras, bolje znan po nom de guerre Aris Velouchiotis (Άρης Βελουχιώτης) * 27. avgust 1905, Lamia, Grčija † 16. junij 1945, Mesounta, Arta, Grčija.
Poglej Larisa in Aris Velouchiotis
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Larisa in Atena
Balkanske igre
Balkanske igre so regionalno večšportno tekmovanje balkanskih držav, ki poteka od leta 1929, ko so prvo tekmovanja gostile Atene.
Poglej Larisa in Balkanske igre
Banska Bistrica
Banska Bistrica (znana tudi pod drugimi alternativnimi imeni) je srednje veliko mesto v osrednji Slovaški, ki leži ob reki Hron v dolgi in široki dolini, obkroženi z gorskimi verigami Nizkih Tater, Veľke Fatre in Kremniške gore.
Poglej Larisa in Banska Bistrica
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Larisa in Bitka pri Draču (1081)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Larisa in Bizantinsko cesarstvo
Denizli
Denizli je industrijsko mesto v jugozahodni Anatolji, Turčija.
Poglej Larisa in Denizli
Drugo antično gledališče v Larisi
Drugo antično gledališče v Larisi (Β΄ Αρχαίο Θέατρο της Λάρισας) je antično grško gledališče v mestu Larisa v Tesaliji v Grčiji.
Poglej Larisa in Drugo antično gledališče v Larisi
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Larisa in Egejska civilizacija
Ekaterini Voggoli
Ekaterini Voggoli, grška atletinja, * 30. oktober 1970, Larisa, Grčija.
Poglej Larisa in Ekaterini Voggoli
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Larisa in Epirski despotat
Fani Chalkia
Fani Chalkia (Φανή Χαλκιά), grška atletinja, * 2. februar 1979, Larissa, Grčija.
Poglej Larisa in Fani Chalkia
Gorgija
Gorgija, Gorgias, Gorgia, starogrški sofist, pre-sokratski filozof in retorik, * 485/480 pr. n. št., Leontini, Sicilija, † 375 pr. n. št., Grčija, Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja sofistike, ki daje poudarek na uporabo retorike oziroma govorništva v političnem in mestnem življenju.
Poglej Larisa in Gorgija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Larisa in Grčija
Hipaspisti
Hipaspist Hipaspist (grško: Ὑπασπιστής), ščitonosec ali oproda, kasneje pripadnik elitnih vojaških enot Filipa II. Makedonskega, Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov.
Poglej Larisa in Hipaspisti
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Poglej Larisa in Hipokrat
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Larisa in Janina (mesto)
Krater iz Dervenija
Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu.
Poglej Larisa in Krater iz Dervenija
Larisa (razločitev)
Larisa je lahko.
Poglej Larisa in Larisa (razločitev)
Mihael I. Komnen Dukas
Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.
Poglej Larisa in Mihael I. Komnen Dukas
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Larisa in Pelazgi
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Larisa in Perzej
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Larisa in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Prvo antično gledališče v Larisi
Prvo antično gledališče v Larisi je antično grško gledališče in največje gledališče v Tesaliji, ki je lahko sprejelo 10.000 ljudi.
Poglej Larisa in Prvo antično gledališče v Larisi
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Larisa in Samuel Bolgarski
Serpentinit
Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.
Poglej Larisa in Serpentinit
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Larisa in Tesalija
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Larisa in Vseevropsko cestno omrežje
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Larisa in Zgodovina Rimskega cesarstva
1083
1083 (MLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Larisa in 1083
Prav tako znan kot Larissa, Grčija.