Kazalo
351 odnosi: Abano Terme, Abruci, Acerra, Adalgis, Agilmond, Agilulf, Aix-en-Provence, Ajdovščina, Ajo, Ajstulf, Al Andaluz, Alboin, Alboin Spoletski, Alemani, Alpe, Altinum, Ancona, Ansprand, Aosta, Apaško polje, Apulija, Arezzo, Arheološko najdišče Rifnik, Arijanstvo, Aripert II., Ascoli Piceno, Assisi, Audoin, Autari, Avstrija, Árpád Madžarski, Árpádovci, Čedad, Balomar, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bari, Bari (pokrajina), Barletta, Bazilikata, Bellinzona, Belluno, Benečija, Beneška republika, Beneška Slovenija, Benetke, Benetke (pokrajina), Benevento (pokrajina), Bertrada Laonska, Bilje, Miren - Kostanjevica, Bitka pri Draču (1081), ... Razširi indeks (301 več) »
Abano Terme
Abano Terme so zdraviliško naselje v severni Italiji.
Poglej Langobardi in Abano Terme
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Abruci
Acerra
Acerra je mesto v italijanski provinci Neapelj, dežela Kampanija.
Poglej Langobardi in Acerra
Adalgis
Adalgis (''Codex legum Langobardorum'', 11. stoletje) Adalgis ali Adelhis je kot pridruženi kralj Langobardskega kraljestva vladal skupaj z očetom Deziderijem od avgusta 759 do očetove odstavitve junija 774,Ottorino Bertolini.
Poglej Langobardi in Adalgis
Agilmond
Agilmond, tudi Agilmund ali Agelmund ali Algemundi ali Algemundus, je bil kralj Langobardov, ki je vladal na koncu 4.
Poglej Langobardi in Agilmond
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Langobardi in Agilulf
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Langobardi in Aix-en-Provence
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Langobardi in Ajdovščina
Ajo
''Origo Gentis Langobardum'' Ajo, tudi Ajon ali Agio, in njegov brat Ibor sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Langobardi in Ajo
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Langobardi in Ajstulf
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Langobardi in Al Andaluz
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Langobardi in Alboin
Alboin Spoletski
Alboin je bil od leta 757 do 758 langobardski vojvoda Spoleta.
Poglej Langobardi in Alboin Spoletski
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Langobardi in Alemani
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Langobardi in Alpe
Altinum
Altinum (italijansko Altino) je bilo antično venetsko obalno mesto v lagunah 15 km jugovzhodno od sodobnega Trevisa, Italija.
Poglej Langobardi in Altinum
Ancona
Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).
Poglej Langobardi in Ancona
Ansprand
Ansprand je bil leta 712 približno tri mesece kralj Langobardov.
Poglej Langobardi in Ansprand
Aosta
Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.
Poglej Langobardi in Aosta
Apaško polje
Apaško polje (v ozadju avstrijsko gričevje Oststeierisches Hügelland) Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 km² in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v..
Poglej Langobardi in Apaško polje
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Apulija
Arezzo
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.
Poglej Langobardi in Arezzo
Arheološko najdišče Rifnik
Arheološko najdišče Rifnik obsega hrib Rifnik, ki se nahaja južno od Šentjurja.
Poglej Langobardi in Arheološko najdišče Rifnik
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Langobardi in Arijanstvo
Aripert II.
Aripert ali Aribert je bil vojvoda Torina in od leta 701 do 712 kralj Langobardov, * ni znano, † 712.
Poglej Langobardi in Aripert II.
Ascoli Piceno
Ascoli Piceno (latinsko Asculum) je mesto in občina v italijanski deželi Marke, Italija.
Poglej Langobardi in Ascoli Piceno
Assisi
Assisi (iz latinščine: Asisium) je mesto in občina v Italiji z 28.000 prebivalci v pokrajini Perugia v deželi Umbrija, na zahodnem delu Monte Subasia, Apenini.
Poglej Langobardi in Assisi
Audoin
Audoin, tudi Alduin, Auduin ali Audoin (langobardsko Aldwin ali Hildwin) je bil približno od leta 546 do približno 560 (546-566 ali 547/548–552?The Prosopography of the Later Roman Empire. Zvezek 3a, str. 152f.) dux (vojvoda) ali rex (kralj) Langobardov, * ni znano, † po 560.
Poglej Langobardi in Audoin
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Langobardi in Autari
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Langobardi in Avstrija
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Langobardi in Árpád Madžarski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Langobardi in Árpádovci
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Langobardi in Čedad
Balomar
Balomar je bil vodja Markomanov v markomanskih vojnah, * 140, Moravska, † 170-180, Moravska.
Poglej Langobardi in Balomar
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Langobardi in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Langobardi in Bari
Bari (pokrajina)
Pokrajina Bari (v italijanskem izvirniku Provincia di Bari, izg. Provinča di Bari) je bila ena od šestih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Apulija.
Poglej Langobardi in Bari (pokrajina)
Barletta
Barletta je mesto in občina v Apuliji v jugovzhodni Italiji.
Poglej Langobardi in Barletta
Bazilikata
Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Bazilikata
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Langobardi in Bellinzona
Belluno
Piazza del Duomo, Belluno Belluno (furlansko oz. ladinsko Belun) je mesto v severovzhodni italijanski regiji Benečiji in središče istoimenske pokrajine.
Poglej Langobardi in Belluno
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Benečija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Langobardi in Beneška republika
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Langobardi in Beneška Slovenija
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Langobardi in Benetke
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Poglej Langobardi in Benetke (pokrajina)
Benevento (pokrajina)
Pokrajina Benevento (v italijanskem izvirniku Provincia di Benevento) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Langobardi in Benevento (pokrajina)
Bertrada Laonska
Bertrada ali Berta Laonska, znana tudi kot Bertrada Mlajša ali Berta s širokimi stopali (iz latinskega Regina pede aucae – kraljica z gosjimi stopali) je bila od leta 751 do 768 frankovska kraljica, * med 710 in 727, † 12. julij 783.
Poglej Langobardi in Bertrada Laonska
Bilje, Miren - Kostanjevica
Bilje je naselje v Občini Miren - Kostanjevica.
Poglej Langobardi in Bilje, Miren - Kostanjevica
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Langobardi in Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Pavii
Bitka pri Pavii se lahko nanaša na naslednje bitke.
Poglej Langobardi in Bitka pri Pavii
Bitka pri Tagini
Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narsa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.
Poglej Langobardi in Bitka pri Tagini
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Langobardi in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Langobardi in Bizantinsko cesarstvo
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Langobardi in Bizeljsko
Boljunec
Boljunec, po domače B'lunc, (tržaškobeneško Bolúnz) je vas na skrajnem severnem robu Istre v Italiji, nahaja se v Bregu, v občini Dolina, v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Langobardi in Boljunec
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Langobardi in Bologna
Bonifacio
Bonifacio (korziško Bunifaziu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzike.
Poglej Langobardi in Bonifacio
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Langobardi in Brindisi
Brje, Ajdovščina
Brje so naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Langobardi in Brje, Ajdovščina
Burano
Burano), je eden od otokov v Beneški laguni. Leži jugozahodno od otoka Torcello. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Venezia). Leži na severnem koncu Lagune, 7 km od Benetk, in je poznan po čipkarstvu. Barvite buranske hiše Ime otoka naj bi izhajalo iz Boreana, kot so se imenovala ena od vrat mesta Altinum, ki so ga prebivalci zapustili najprej iz strahu per Huni leta 452, nato zaradi slabe uprave s strani Langobardov, ki so mesto zavzeli leta 568.
Poglej Langobardi in Burano
Buzet
Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 1.700 prebivalci in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.
Poglej Langobardi in Buzet
Campobasso (pokrajina)
Pokrajina Campobasso (v italijanskem izvirniku Provincia di Campobasso, izg. Provinča di Kampobaso) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Molize.
Poglej Langobardi in Campobasso (pokrajina)
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Langobardi in Canosa di Puglia
Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Piran
Cerkev sv.
Poglej Langobardi in Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Piran
Classis, antično pristanišče
Classis ali Civitas Classis je bilo pristanišče 4 km jugovzhodno od Ravene v Italiji.
Poglej Langobardi in Classis, antično pristanišče
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Langobardi in De administrando imperio
Desio
Desio je mesto in občina v severni italijanski pokrajini Monza in Brianza, v deželi Lombardiji.
Poglej Langobardi in Desio
Deziderata Langobardska
Deziderata ali Ermengarda je bila ena od štirih hčera langobardskega kralja Deziderija in njegove žene, kraljice Anse.
Poglej Langobardi in Deziderata Langobardska
Doberdob
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.
Poglej Langobardi in Doberdob
Dolina Aoste
Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.
Poglej Langobardi in Dolina Aoste
Dolina, Trst
Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.
Poglej Langobardi in Dolina, Trst
Donacija Sutrija
Sutri Donacija Sutrija je bil sporazum, ki sta ga leta 728 v Sutriju sklenila langobardski kralj Liutprand in papež Gregor II..
Poglej Langobardi in Donacija Sutrija
Dreka
Dreka (furlansko Drencje, italijansko Drenchia) je občina v vzhodnem delu Furlanije na slovensko-italijanski meji.
Poglej Langobardi in Dreka
Družina Colonna
Družina Colonna (tudi samo Colonna), znana tudi kot Sciarrillo ali Sciarra, je italijanska plemiška družina, ki je del papeškega plemstva.
Poglej Langobardi in Družina Colonna
Drugi nicejski koncil
Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.
Poglej Langobardi in Drugi nicejski koncil
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Poglej Langobardi in Dvigrad
Egnatia
Egnatia, Gnatia ali Ignatia (grško Egnatia) je bilo antično mesto Mesapijev in njihovo obmejno mesto proti Salentini.
Poglej Langobardi in Egnatia
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Langobardi in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Langobardi in Elba
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Langobardi in Emilija - Romanja
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Langobardi in Emona
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Langobardi in Ferrara
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Langobardi in Firence
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.
Poglej Langobardi in Fokas
Fokov steber
Fokov steber (italijansko Colonna di Foca) je rimski monumentalni steber v Rimskem forumu v Rimu, Italija.
Poglej Langobardi in Fokov steber
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Langobardi in Frankovsko cesarstvo
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Langobardi in Fruška gora
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Langobardi in Furlanija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Langobardi in Furlanija - Julijska krajina
Gariljanska bitka (915)
Gariljanska bitka 915 se je odvijala od junija do avgusta 915 med Papeško državo ter zavezniško krščansko-križarsko vojsko in muslimanskimi Saraceni in je zadnji od večjih spopadov med kristjani in Saraceni na tlu Italije v zgodnjem srednjem veku.
Poglej Langobardi in Gariljanska bitka (915)
Garmak
Grmek (. furlansko Grimàc) je slovensko naselje in občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki se nahaja okoli 85 km severozahodno od Trsta in okoli 33 km severovzhodno od Vidma.
Poglej Langobardi in Garmak
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Langobardi in Gepidi
Gisulf II. (Furlanski)
Gisulf II.
Poglej Langobardi in Gisulf II. (Furlanski)
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Langobardi in Goriška (grofija)
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Langobardi in Goti
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Poglej Langobardi in Gotica
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Langobardi in Gračišće
Grad Krmin
Grad Krmin (Cormons) je stal nad Krminom v Goriški pokrajini na vrhu Krminske gore (Monte Quarin (274 m)), kjer se še nahajajo veličastne ruševine gradu.
Poglej Langobardi in Grad Krmin
Gradež (Italija)
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Langobardi in Gradež (Italija)
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Poglej Langobardi in Gradovi Bellinzone
Grasse
Grasse (okcitansko/provansalsko Grassa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-Maritimes.
Poglej Langobardi in Grasse
Grasulf I. Furlanski
Grasulf I (umrl po 571) je bil Alboinov brat, prvi lombardski kralj Italije in morda prvi vojvoda Furlanije.
Poglej Langobardi in Grasulf I. Furlanski
Grimoald I. Beneventski
Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.
Poglej Langobardi in Grimoald I. Beneventski
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Langobardi in Heruli
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Poglej Langobardi in Hildebert II.
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Langobardi in Hildegarda Vinzgauska
Himiltruda
Himiltruda je bila mati Pipina Grbastega, najstarejšega sina Karla Velikega, * okoli 742, † okoli 780.
Poglej Langobardi in Himiltruda
Historia Langobardorum
Salzburški rokopis Historia Langobardorum ali Historia gentis Langobardorum je najpomembnejše delo langobardskega benediktinca Pavla Diakona.
Poglej Langobardi in Historia Langobardorum
Ibor
''Origo Gentis Langobardum'' Ibor in njegov brat Ajo sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Langobardi in Ibor
Ilka Vašte
Ilka Vašte (rojena Burger), slovenska pisateljica, * 2. junij 1891, Novo mesto, † 3. julij 1967, Ljubljana.
Poglej Langobardi in Ilka Vašte
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Langobardi in Investiturni boj
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Langobardi in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Langobardi in Italija
Italijanski katepanat
Italijanski katepanat (grško: κατεπανάτον Ἰταλίας) je bila provinca Bizantinskega cesarstva, ki je obsegala italijansko ozemlje južno od črte Monte Gargano – Salerno.
Poglej Langobardi in Italijanski katepanat
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Poglej Langobardi in Italijanski kralji
Jakob Kelemina
Jakob Kelemina, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, folklorist, germanist, jezikoslovec * 19. julij 1882, Vinski vrh pri Ormožu, † 14. maj 1957, Ljubljana.
Poglej Langobardi in Jakob Kelemina
Jazigi
Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.
Poglej Langobardi in Jazigi
Junaški ep
Junaški ep je osrednja zvrst evropske srednjeveške književnosti.
Poglej Langobardi in Junaški ep
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Langobardi in Justin II.
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Langobardi in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Kampanija
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Langobardi in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Langobardi in Karel Veliki
Karlman (majordom)
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Poglej Langobardi in Karlman (majordom)
Karlman I.
Sarkofag, v katerem je pokopan Karlman I. Karlman I., frankovski kralj, * 751, † 4. december 771, Samoussy, Aisne, Francija.
Poglej Langobardi in Karlman I.
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Langobardi in Karniola
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Langobardi in Karolinška minuskula
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Langobardi in Karolingi
Katoliška dežela Marke
Katoliška dežela Marke je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Marke (Regione Marche).
Poglej Langobardi in Katoliška dežela Marke
Kavala
Kavala (Καβάλα, Kavála) je mesto v severni Grčiji, glavno obmorsko pristanišče vzhodne Makedonije in glavno mesto regionalne enote Kavala.
Poglej Langobardi in Kavala
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Langobardi in Kılıç Arslan I.
Kinialon
Kinialon ali Hinialon (grško, Hinialón, latinsko) je bil poglavar Kutrigurov.
Poglej Langobardi in Kinialon
Klef
Klef ali Klefo (latinsko Clef, italijansko Clefo) je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 572 do 574, * ni znano, † 574.
Poglej Langobardi in Klef
Konrad (III.) Nemški
Konrad (III.) Nemški, nemški kralj, italijanski kralj (kot II.), vojvoda Spodnje Lotaringije, * 12. februar 1074, opatija Hersfeld, † 27. julij 1101, Firence.
Poglej Langobardi in Konrad (III.) Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Langobardi in Konrad II. Nemški
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Langobardi in Konstans II.
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.
Poglej Langobardi in Konstantin IV.
Koprivno, Gorica
Koprivno (italijansko Capriva del Friuli, furlansko Caprive ali Capriva) je naselje in občina s 1.626 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Langobardi in Koprivno, Gorica
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Langobardi in Kosezi
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Langobardi in Kraljevina Italija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Langobardi in Kraljevina Sicilija
Kutriguri
Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Kutriguri so bili turško nomadsko ljudstvo ki je v 6.
Poglej Langobardi in Kutriguri
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Langobardi in Kvadi
Langobardski limes
Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
Poglej Langobardi in Langobardski limes
Lateranska palača
Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.
Poglej Langobardi in Lateranska palača
Lecce
Lecce (salentino Lècce; grško Luppìu) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji.
Poglej Langobardi in Lecce
Lido di Venezia
Otok Lido di Venezia ali samo Lido je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Poglej Langobardi in Lido di Venezia
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Ligurija
Linda
Linda je žensko osebno ime.
Poglej Langobardi in Linda
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Langobardi in Liutprand
Liutprand (razločitev)
Liutprand je lahko.
Poglej Langobardi in Liutprand (razločitev)
Liutprand Kremonski
Liutprand Kremonski, tudi: Liudprandus, Liudprand, Liuprand, Lioutio, Liucius, Liuzo in Lioutsios "Liutprand of Cremona" v: The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, New York & Oxford, 1991, p. 1241.
Poglej Langobardi in Liutprand Kremonski
Livorno (pokrajina)
Pokrajina Livorno (v italijanskem izvirniku Provincia di Livorno, izg. Provinča di Livorno) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Langobardi in Livorno (pokrajina)
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Langobardi in Ljubljana
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Langobardi in Ljutomer
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Lombardija
Lovrenc na Dravskem polju
Lovrenc na Dravskem polju leži na jugu Dravskega polja, pod Ptujsko Goro, ki je znano romarsko središče.
Poglej Langobardi in Lovrenc na Dravskem polju
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Langobardi in Lucca
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Langobardi in Lugi
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Langobardi in Mačva
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Langobardi in Madžarska
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Poglej Langobardi in Maniago
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Langobardi in Markomanske vojne
Matera
Matera (lokalno; materansko Matàrë) je mesto v deželi Bazilikata v južni Italiji.
Poglej Langobardi in Matera
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Langobardi in Matilda Toskanska
Mavricij (bizantinski cesar)
Mavricij (latinsko, grško, Flávios Mavríkios Tivérios Ávgoustos) je bil od leta 582 do 602 cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, * 539, † 27. november 602.
Poglej Langobardi in Mavricij (bizantinski cesar)
Mazzorbo
Otok Mazzorbo), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Ime otoka izvira iz latinskega poimenovanja Maiurbium, ki verjetno izhaja iz major urbs (.
Poglej Langobardi in Mazzorbo
Mediolanum
Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.
Poglej Langobardi in Mediolanum
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Langobardi in Mejna grofija Istra
Melfi
Melfi (lukansko Mèlfe) je mesto in občina v južnoitalijanski pokrajino Potenza v deželi Bazilikata, na pol poti med Neapljem in Barijem.
Poglej Langobardi in Melfi
Melfijske konstitucije
Grad Melfi, kjer so bile redigirane Melfijske konstitucije Melfijske konstitucije ali Liber Augustalis, so bile zakonik Kraljevine Sicilije, ki ga je 1.
Poglej Langobardi in Melfijske konstitucije
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Langobardi in Merovingi
Mezzogiorno
Mezzogiorno (dobesedno Poldne) ali Južna Italija (italijansko Meridione d'Italia) je italijanska geografska regija, ki vključuje južno Italijo in njene otoke.
Poglej Langobardi in Mezzogiorno
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Langobardi in Mihael IV. Paflagonec
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Langobardi in Milano
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Molize
Montdidier, Somme
Montdidier je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Somme.
Poglej Langobardi in Montdidier, Somme
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Poglej Langobardi in Monte Cassino
Montepulciano
Montepulciano (italijansko) je srednjeveško in renesančno mesto na hribu in občina v italijanski pokrajini Siena na jugu Toskane.
Poglej Langobardi in Montepulciano
Murano
Otok Murano), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Kakor ostali večji otoki v laguni, je Murano dejansko skupina več manjših otokov. V tem primeru jih je sedem, od katerih dva umetna, ki so povezani z več mostovi preko vmesnih kanalov.
Poglej Langobardi in Murano
Narodni arheološki muzej, Chiusi
Narodni arheološki muzej Chiusi zbira številne najdbe iz izkopavanj na tem območju, zlasti starodavne kanopske posode in značilne sarkofage.
Poglej Langobardi in Narodni arheološki muzej, Chiusi
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.
Poglej Langobardi in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Notitia de actoribus regis
Notitia de actoribus regis (slovensko Predpisi za kraljeve skrbnike) je paket šestih predpisov (praecepta), ki jih je okoli leta 733 objavil langobardski kralj Liutprand.
Poglej Langobardi in Notitia de actoribus regis
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Poglej Langobardi in Občina Radovljica
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Langobardi in Oglejski patriarhat
Origo Gentis Langobardorum
Kodeks ''Origo gentis Langobardorum'' iz Reimsa, zdaj v Berlinu (10. stoletje) Ilustrirani ''Origo gentis Langobardorum'' iz 11. stoletja, zdaj v Salernu Origo Gentis Langobardorum je kratko besedilo iz 7.
Poglej Langobardi in Origo Gentis Langobardorum
Orvieto
Orvieto je mesto in občina z okoli 20.000 prebivalci v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji.
Poglej Langobardi in Orvieto
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Langobardi in Ostrogoti
Ostuni
Ostuni (barsko Ostune; salentinsko Stune) je mesto in občina približno 8 km oddaljena od obale Jadranskega morja, v pokrajini Brindisi v deželi Apuliji v Italiji.
Poglej Langobardi in Ostuni
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Langobardi in Padova
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Langobardi in Papeška država
Papež Agapit II.
Agapit II. (Agapetus Secundus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 8. november 955 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 10. maja 946 do svoje smrti 8. novembra 955.
Poglej Langobardi in Papež Agapit II.
Papež Štefan II.
Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).
Poglej Langobardi in Papež Štefan II.
Papež Štefan III.
Štefan III.
Poglej Langobardi in Papež Štefan III.
Papež Benedikt I.
Benedikt I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 525 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 30. julij 579 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Langobardi in Papež Benedikt I.
Papež Gregor I.
Sveti Gregor I. Veliki ali tudi Gregorij Veliki; benediktinec, cerkveni učitelj, cerkveni oče, papež in svetnik rimskokatoliške Cerkve; * okrog 540 Rim, † 12. marec 604, Rim.
Poglej Langobardi in Papež Gregor I.
Papež Gregor II.
Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Langobardi in Papež Gregor II.
Papež Gregor VI.
*Ne zamenjaj ga s protipapežem Gregorjem VI.! Papež Gregor VI. ((Papa Gregorius Sixtus) rojen kot Janez Gracijan (Joannes Gratianus; Giovanni Graziano), je bil italijanski nadduhovnik, kardinal in papež, * okrog 1000, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † november 1047, Köln (Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Papež je bil od 1.
Poglej Langobardi in Papež Gregor VI.
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Langobardi in Papež Gregor VII.
Papež Janez III.
Janez III., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 520 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 13. julij 574 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Langobardi in Papež Janez III.
Papež Janez VI.
Janez VI. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 655 Efez (Mala Azija, Bizantinsko cesarstvo) † 11. januar 705 Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Langobardi in Papež Janez VI.
Papež Janez VII.
Janez VII. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 650 Rossano (Kalabrija, Italija Bizantinsko cesarstvo) † 18. oktober 707, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Langobardi in Papež Janez VII.
Papež Janez X.
Janez X. (Papa Joannes X.), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Borgo Tossignano (Emilija-Romanja, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † maj 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 914 do maja 928.
Poglej Langobardi in Papež Janez X.
Papež Lando
Lando (Papa Landus ali Lando, tudi Landus ali Landone), italijanski rimskokatoliški škof in papež langobardskega porekla; * 9. stoletje Sabina, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † februar 914 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od julija 913 do februarja 914.
Poglej Langobardi in Papež Lando
Papež Leon IV.
Leon IV., papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. julij 855 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Langobardi in Papež Leon IV.
Papež Pavel I.
Pavel I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 700 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 28. junij 767, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Langobardi in Papež Pavel I.
Papež Pelagij II.
Pelagij II., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 520 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. februar 590 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Langobardi in Papež Pelagij II.
Papež Pij VIII.
| type.
Poglej Langobardi in Papež Pij VIII.
Papež Sabinijan
Sabinijan, papež, * okrog 530 Blera (Bieda) pri Viterbu, Toskana (zdaj Lacij; Italsko kraljestvo); † 22. februar 606, Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Langobardi in Papež Sabinijan
Papež Sisinij
Sisinij, papež, * 650 Sirija (»Pravični kalifat«) † 14. februar 708, Rim, Bizantinsko cesarstvo.).
Poglej Langobardi in Papež Sisinij
Papež Viktor III.
Viktor III., papež Rimskokatoliške cerkve, redovnik benediktinec in blaženec; * okoli 1027 Benevento, Vojvodina Benevento; † 16. september 1087 Monte Cassino (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Langobardi in Papež Viktor III.
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Langobardi in Pavel Diakon
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Langobardi in Pavia
Pavia (pokrajina)
Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Langobardi in Pavia (pokrajina)
Pavlin Oglejski
Sveti Pavlin Oglejski (II.), oglejski patriarh, cerkveni pisatelj in apostol Slovencev, * okoli 730, Premarjag pri Čedadu, † 11. januar 802.
Poglej Langobardi in Pavlin Oglejski
Pellestrina
Otok Pellestrina), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).
Poglej Langobardi in Pellestrina
Pescara
Pescara (abruško Pescàrë; pescarese Piscàrë) je glavno mesto pokrajine Pescara v deželi Abruci v Italiji.
Poglej Langobardi in Pescara
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Langobardi in Piacenza
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Piemont
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Langobardi in Pipin Langobardski
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Langobardi in Pipin Mali
Pokrajina Trst
Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Langobardi in Pokrajina Trst
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Langobardi in Pokrajina Videm
Porto Venere
Porto Venere (do leta 1991 Portovenere) je mesto in občina na italijanski ligurski obali v pokrajini La Spezia.
Poglej Langobardi in Porto Venere
Portorož
Portoróž je urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.
Poglej Langobardi in Portorož
Posočje
Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.
Poglej Langobardi in Posočje
Poveglia
Poveglia je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.
Poglej Langobardi in Poveglia
Pražupnija
Pražupnija (starejši izraz prafara), je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.
Poglej Langobardi in Pražupnija
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Langobardi in Praga
Prato
Prato (včasih tudi Pratomagno) je mesto in občina v Toskani v Italiji in glavno mesto pokrajine Prato.
Poglej Langobardi in Prato
Preplet (umetnost)
V vizualnih umetnostih je preplet dekorativni element, ki se je uporabljal v srednjeveški umetnosti.
Poglej Langobardi in Preplet (umetnost)
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Langobardi in Pretorska prefektura Italija
Protipapež Filip
Filip, protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 720 Nepi (Lacij, Papeška država); † okrog 770, Nepi (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Langobardi in Protipapež Filip
Protipapež Inocenc III.
Protipapež Inocenc III., rojen kot Lando di Sezze (ali: Lanzo di Secca) Lanzo di Secca; Landus Sitinus.; slovensko: Lando Seški), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1010 (Sezze, Lacij Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † okrog 1183 Opatija Cava (Cava de' Tirreni, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Langobardi in Protipapež Inocenc III.
Protipapež Konstantin II.
Konstantin II.
Poglej Langobardi in Protipapež Konstantin II.
Raginpert
Raginpert ali Raginbert je bil vojvoda Torina in nato nekaj mesecev leta 701 kralj Langobardov, * ni znano, † 701.
Poglej Langobardi in Raginpert
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Langobardi in Ravena
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Langobardi in Ravenski eksarhat
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Langobardi in Reka, Hrvaška
Rižanski zbor
Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.
Poglej Langobardi in Rižanski zbor
Rieti (pokrajina)
Pokrajina Rieti (v italijanskem izvirniku Provincia di Rieti, izg. Provinča di Rijeti) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Langobardi in Rieti (pokrajina)
Rifnik (hrib)
Rifnik pri Šentjurju je hrib nad Šentjurjem, ki je bil, zaradi svoje ugodne lege, naseljen že v mlajši kameni dobi.
Poglej Langobardi in Rifnik (hrib)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Langobardi in Rim
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Langobardi in Rimska Dakija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Langobardi in Rimska Italija
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Langobardi in Rimski senat
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Langobardi in Robert Guiscard
Rogerij Borsa
Rogerij Borsa je bil normanski vojvoda Apulije in od leta 1085 do svoje smrti uspešen vladar južne Italije, * 1060/1061, Kampanija, † 22. februar 1111, Salerno.
Poglej Langobardi in Rogerij Borsa
Romuald II., salernski nadškof
Romuald Guarna, verjetno najeminentnejši salernski nadškof srednjega veka.
Poglej Langobardi in Romuald II., salernski nadškof
Roza
Roza je žensko osebno ime.
Poglej Langobardi in Roza
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Langobardi in Rugi
Ruvo di Puglia
Ruvo je umrl, da bi oživel, kot Feniks iz Heliopolisa, iz pepela samega sebe. Ruvo di Puglia (italijansko; ruvese Rìuve) je mesto in občina (občina) v metropolitanskem mestu Bari v Apuliji v južni Italiji.
Poglej Langobardi in Ruvo di Puglia
Sacra di San Michele
Sacra di San Michele, včasih znana kot Samostan svetega Mihaela, je verski kompleks na Mount Pirchiriano, ki se nahaja na južni strani Val di Susa s pogledom na vasi Avigliana in Chiusa di San Michele, v Piemontu, v severozahodni Italije.
Poglej Langobardi in Sacra di San Michele
Saga o Karantaniji, Kralj Samo
Kralj Samo je roman slovenskega pisatelja Ivana Sivca, ki prikazuje usodo dveh junakov, Sama in Vitomirja, v sedmem stoletju, ko se je oblikovala Samova država.
Poglej Langobardi in Saga o Karantaniji, Kralj Samo
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Poglej Langobardi in Salerno
Salerno (pokrajina)
Pokrajina Salerno (v italijanskem izvirniku Provincia di Salerno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Langobardi in Salerno (pokrajina)
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Langobardi in Salijski Franki
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Langobardi in Samova plemenska zveza
Seznam ljudstev
Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.
Poglej Langobardi in Seznam ljudstev
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Langobardi in Seznam protipapežev
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Langobardi in Seznam starodavnih ljudstev
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Langobardi in Siena
Sikelgajta
Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.
Poglej Langobardi in Sikelgajta
Sisebut
Sisebut (latinsko), tudi Sisebur, Sisebod ali Sigebut, je bil kralj Vizigotov v Hispaniji in Septimaniji, ki je vladal od leta 512 do 621, * okoli 565, † 621, Toledo, Hispanija.
Poglej Langobardi in Sisebut
Skrinja iz Brescie
Skrinja iz Brescie ali Lipsanoteca v italijanščini je slonokoščena skrinja, morda relikviarij Zagotovo je bil uporabljen kot pozneje in to ostaja najverjetnejši namen.
Poglej Langobardi in Skrinja iz Brescie
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Langobardi in Slovani v Spodnji Panoniji
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Langobardi in Slovenci
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Poglej Langobardi in Slovenska Istra
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Langobardi in Slovenska skupnost v Italiji
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Langobardi in Solidus
Solunsko kraljestvo
Solunsko kraljestvo (grško: Βασίλειον Θεσσαλονίκης) je bila kratkotrajna križarska država, ki so jo ustanovili po četrti križarski vojni na ozemlju bivšega Bizantinskega cesarstva.
Poglej Langobardi in Solunsko kraljestvo
Spoleto
Spoleto je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca.
Poglej Langobardi in Spoleto
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Langobardi in Srednji vek
St. Pölten
Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.
Poglej Langobardi in St. Pölten
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Langobardi in Stari Slovani
Sutri
Sutri je mesto in občina v provinci Viterbo, okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km južno od Viterba.
Poglej Langobardi in Sutri
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Langobardi in Svebi
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Langobardi in Sveto rimsko cesarstvo
Tasilo III.
Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.
Poglej Langobardi in Tasilo III.
Tavorjana
Tavorjana (furlanskoToreàn, Torreano) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki se nahaja okoli 60 km severozahodno od Trsta in okoli 15 km severovzhodno od Vidma, na meji s Slovenijo.
Poglej Langobardi in Tavorjana
Teodbert Bavarski
Teodbert Bavarski ali Teodo III. iz dinastije Agilolfingov je bil v letih 711 do 716 skupaj z očetom Teodom II. in brati Grimoaldom, Tasilom in Teobaldom sovladar Bavarske in nekaj časa vojvoda vojvodine Bavarska-Salzburg, * 685, † po 716.
Poglej Langobardi in Teodbert Bavarski
Teodebald
Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.
Poglej Langobardi in Teodebald
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Poglej Langobardi in Teodebert I.
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Poglej Langobardi in Teodelinda
Terni
Terni (latinsko Interamna) je mesto s 111.000 prebivalci v južnem delu Umbrije v osrednji Italiji.
Poglej Langobardi in Terni
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Langobardi in Terska dolina
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Langobardi in Tiberij II. Konstantin
Ticinum
Konstantinov zlatnik, kovan v Ticinumu leta 313 Ticinum, sodobna Pavia, je bil antično mesto v Transpadanski Galiji ob reki z enakim imenom (sodobni Ticino), malo pred njenim izlivom v reko Pad.
Poglej Langobardi in Ticinum
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Langobardi in Tirensko morje
Todi
Todi je mesto in občina z 17.022 prebivalci (na dan 31. decembra 2012) v italijanski pokrajini Perugia, deželi Umbrija v Italiji in se nahaja na hribu visoko nad dolino reke Tibere.
Poglej Langobardi in Todi
Tonovcov grad
Tonovcov grad (tudi Tonecov grad ali Tuncov, Stari grad - Atlas Slovenije 1986), je arheološko najdišče na težko dostopnem hribu (412 m) 2 km severno od Kobarida, ki je zadnji odrastek masiva 772 m visoke Babe v pogorju Stola.
Poglej Langobardi in Tonovcov grad
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Langobardi in Torino
Torinska stolnica
Torinska stolnica ali Stolnica svetega Janeza Krstnika (italijansko: Duomo di Torino, Cattedrale di San Giovanni Battista) je rimskokatoliška stolnica v Torinu, v severni Italiji.
Poglej Langobardi in Torinska stolnica
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Langobardi in Toskana
Totila
Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.
Poglej Langobardi in Totila
Trani
Trani je morsko pristanišče s 55.000 prebivalci v Apuliji, v južni Italiji, ob Jadranskem morju, 40 kilometrov po železnici zahodno-severozahodno od Barija.
Poglej Langobardi in Trani
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Langobardi in Trentino - Zgornje Poadižje
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Langobardi in Trento
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Langobardi in Treviso
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Langobardi in Trst
Tuscania
Tuscania je mesto in občina v provinci Viterbo, pokrajini Lacij v Italiji.
Poglej Langobardi in Tuscania
Valle d'Itria
Valle d'Itria je del ozemlja osrednje dežele Apulije med metropolitanskim mestom Bari in pokrajinama Brindisi in Taranto.
Poglej Langobardi in Valle d'Itria
Valuk
Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.
Poglej Langobardi in Valuk
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Langobardi in Varjagi
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Langobardi in Vatikan
Večerniške vojne
Večerniške vojne (1282—1302 in 1313-1372) je skupno ime za vrsto spopadov in vojn med Aragonci (danes Španci) in Anžujci (Francozi), ki se je odvijala v glavnem v Kraljevini Siciliji in Neapeljskem kraljestvu.
Poglej Langobardi in Večerniške vojne
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Langobardi in Velika Bolgarija
Vercelli
Vercelli (Vërsèj v piemontščini) je mesto in občina s približno 47.000 prebivalci v pokrajini Vercelli, Piemont, Italija.
Poglej Langobardi in Vercelli
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Langobardi in Verona
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Langobardi in Via Flaminia
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Poglej Langobardi in Via Francigena
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Langobardi in Vicenza
Vienne (naselje)
Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Poglej Langobardi in Vienne (naselje)
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Langobardi in Vila
Viljem Železna roka
Viljem I. Hautevillski, znan kot Viljem Železna roka (francosko Guillaume Bras-de-fer, italijansko Guglielmo Braccio di Ferro, sicilsko Gugghiermu Vrazzu di Ferru) je bil normanski avanturist in ustanovitelj dinastije Hauteville, * 1010, polotok Cotentin, Francija, † 1046, Apulija.
Poglej Langobardi in Viljem Železna roka
Vipava (reka)
Vipáva (it. Vipacco) je reka v jugozahodni Sloveniji, levi pritok Soče.
Poglej Langobardi in Vipava (reka)
Viterbo
Viterbo je mesto z okoli 70.000 prebivalci v Laciju in upravno središče istoimenske pokrajine v srednji Italiji ter sedež Univerze Tuscia (UNITUS).
Poglej Langobardi in Viterbo
Viterbski sporazum
Viterbski sporazum ali Viterbska pogodba sta bila sporazuma Karla I. Sicilskega z izgnanim cesarjem Latinskega cesarstva Balduinom II. in ahajskim knezom Viljemom II., sklenjena 24. in 27. maja 1267, s katerima se je večina pravic do propadlega Latinskega cesarstva prenesla na Karla I.
Poglej Langobardi in Viterbski sporazum
Vittorio Veneto
Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.
Poglej Langobardi in Vittorio Veneto
Vojvodina Apulija in Kalabrija
Grofija Apulija in Kalabrija (latinsko Comitatus Apuliae et Calabriae), kasneje Vojvodina Apulija in Kalabrija (latinsko Ducatus Apuliae et Calabriae) je bila normanska država, ki jo je ustanovil Viljem Hautevillski leta 1042 na ozemlju Gargana, Foggie, Apulije, Vulture in večina Kampanije.
Poglej Langobardi in Vojvodina Apulija in Kalabrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Langobardi in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Langobardi in Vojvodina Benevento
Vojvodina Ferrara
Vojvodina Ferrara (italijansko Ducato di Ferrara) je bila suverena država v današnji severni Italiji.
Poglej Langobardi in Vojvodina Ferrara
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Langobardi in Vojvodina Furlanija
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Poglej Langobardi in Vojvodina Spoleto
Vrata-Megvarje
Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688 Župnijska cerkev sv. Andreja Vrata-Megvarje (nemško Thörl-Maglern) je vas v občini Podklošter v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi Koroški Slovenci oz.
Poglej Langobardi in Vrata-Megvarje
Wogastisburg
Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.
Poglej Langobardi in Wogastisburg
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Langobardi in X. legija Gemina
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Langobardi in Zgodovina Grčije
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Langobardi in Zgodovina Italije
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Langobardi in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Langobardi in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Langobardi in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Langobardi in Zgodovina Slovenije
Zotto
Zotto, Zotton ali Zottone je bil vojaški vodja (latinsko dux) Langobardov v Mezzogiornu.
Poglej Langobardi in Zotto
546
546 (DXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Langobardi in 546
568
568 (DLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Langobardi in 568
592
592 (DXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Langobardi in 592
596
596 (DXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Langobardi in 596
602
602 (DCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Langobardi in 602
603
603 (DCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Langobardi in 603
610
610 (DCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Langobardi in 610
631
631 (DCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Langobardi in 631
671
671 (DCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Langobardi in 671
705
705 (DCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Langobardi in 705
738
738 (DCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Langobardi in 738
740
740 (DCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Langobardi in 740
751
751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Langobardi in 751
756
756 (DCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Langobardi in 756
773
773 (DCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Langobardi in 773
Prav tako znan kot Lombardi.
, Bitka pri Pavii, Bitka pri Tagini, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bizantinsko cesarstvo, Bizeljsko, Boljunec, Bologna, Bonifacio, Brindisi, Brje, Ajdovščina, Burano, Buzet, Campobasso (pokrajina), Canosa di Puglia, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Piran, Classis, antično pristanišče, De administrando imperio, Desio, Deziderata Langobardska, Doberdob, Dolina Aoste, Dolina, Trst, Donacija Sutrija, Dreka, Družina Colonna, Drugi nicejski koncil, Dvigrad, Egnatia, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Elba, Emilija - Romanja, Emona, Ferrara, Firence, Fokas, Fokov steber, Frankovsko cesarstvo, Fruška gora, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Gariljanska bitka (915), Garmak, Gepidi, Gisulf II. (Furlanski), Goriška (grofija), Goti, Gotica, Gračišće, Grad Krmin, Gradež (Italija), Gradovi Bellinzone, Grasse, Grasulf I. Furlanski, Grimoald I. Beneventski, Heruli, Hildebert II., Hildegarda Vinzgauska, Himiltruda, Historia Langobardorum, Ibor, Ilka Vašte, Investiturni boj, Istra, Italija, Italijanski katepanat, Italijanski kralji, Jakob Kelemina, Jazigi, Junaški ep, Justin II., Kalabrija, Kampanija, Karantanija, Karel Veliki, Karlman (majordom), Karlman I., Karniola, Karolinška minuskula, Karolingi, Katoliška dežela Marke, Kavala, Kılıç Arslan I., Kinialon, Klef, Konrad (III.) Nemški, Konrad II. Nemški, Konstans II., Konstantin IV., Koprivno, Gorica, Kosezi, Kraljevina Italija, Kraljevina Sicilija, Kutriguri, Kvadi, Langobardski limes, Lateranska palača, Lecce, Lido di Venezia, Ligurija, Linda, Liutprand, Liutprand (razločitev), Liutprand Kremonski, Livorno (pokrajina), Ljubljana, Ljutomer, Lombardija, Lovrenc na Dravskem polju, Lucca, Lugi, Mačva, Madžarska, Maniago, Markomanske vojne, Matera, Matilda Toskanska, Mavricij (bizantinski cesar), Mazzorbo, Mediolanum, Mejna grofija Istra, Melfi, Melfijske konstitucije, Merovingi, Mezzogiorno, Mihael IV. Paflagonec, Milano, Molize, Montdidier, Somme, Monte Cassino, Montepulciano, Murano, Narodni arheološki muzej, Chiusi, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Notitia de actoribus regis, Občina Radovljica, Oglejski patriarhat, Origo Gentis Langobardorum, Orvieto, Ostrogoti, Ostuni, Padova, Papeška država, Papež Agapit II., Papež Štefan II., Papež Štefan III., Papež Benedikt I., Papež Gregor I., Papež Gregor II., Papež Gregor VI., Papež Gregor VII., Papež Janez III., Papež Janez VI., Papež Janez VII., Papež Janez X., Papež Lando, Papež Leon IV., Papež Pavel I., Papež Pelagij II., Papež Pij VIII., Papež Sabinijan, Papež Sisinij, Papež Viktor III., Pavel Diakon, Pavia, Pavia (pokrajina), Pavlin Oglejski, Pellestrina, Pescara, Piacenza, Piemont, Pipin Langobardski, Pipin Mali, Pokrajina Trst, Pokrajina Videm, Porto Venere, Portorož, Posočje, Poveglia, Pražupnija, Praga, Prato, Preplet (umetnost), Pretorska prefektura Italija, Protipapež Filip, Protipapež Inocenc III., Protipapež Konstantin II., Raginpert, Ravena, Ravenski eksarhat, Reka, Hrvaška, Rižanski zbor, Rieti (pokrajina), Rifnik (hrib), Rim, Rimska Dakija, Rimska Italija, Rimski senat, Robert Guiscard, Rogerij Borsa, Romuald II., salernski nadškof, Roza, Rugi, Ruvo di Puglia, Sacra di San Michele, Saga o Karantaniji, Kralj Samo, Salerno, Salerno (pokrajina), Salijski Franki, Samova plemenska zveza, Seznam ljudstev, Seznam protipapežev, Seznam starodavnih ljudstev, Siena, Sikelgajta, Sisebut, Skrinja iz Brescie, Slovani v Spodnji Panoniji, Slovenci, Slovenska Istra, Slovenska skupnost v Italiji, Solidus, Solunsko kraljestvo, Spoleto, Srednji vek, St. Pölten, Stari Slovani, Sutri, Svebi, Sveto rimsko cesarstvo, Tasilo III., Tavorjana, Teodbert Bavarski, Teodebald, Teodebert I., Teodelinda, Terni, Terska dolina, Tiberij II. Konstantin, Ticinum, Tirensko morje, Todi, Tonovcov grad, Torino, Torinska stolnica, Toskana, Totila, Trani, Trentino - Zgornje Poadižje, Trento, Treviso, Trst, Tuscania, Valle d'Itria, Valuk, Varjagi, Vatikan, Večerniške vojne, Velika Bolgarija, Vercelli, Verona, Via Flaminia, Via Francigena, Vicenza, Vienne (naselje), Vila, Viljem Železna roka, Vipava (reka), Viterbo, Viterbski sporazum, Vittorio Veneto, Vojvodina Apulija in Kalabrija, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Benevento, Vojvodina Ferrara, Vojvodina Furlanija, Vojvodina Spoleto, Vrata-Megvarje, Wogastisburg, X. legija Gemina, Zgodovina Grčije, Zgodovina Italije, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Slovenije, Zotto, 546, 568, 592, 596, 602, 603, 610, 631, 671, 705, 738, 740, 751, 756, 773.