Odpri v Google MapsKazalo
23 odnosi: Ahajci, Ahajci (Homer), Antična Šparta, Šparta (mesto), Črnofiguralni dekorativni slog, Dea Gravida, Dorska selitev, Heloti, Inkrustacija, Ivan VI. Kantakuzen, Jonsko morje, Kačji steber, Klasična Grčija, Linearna pisava A, Mikenska doba, Mistra, Monemvazija, Pavzanij (geograf), Peloponez, Sveti odred Tebancev, Vafio, Zeleni grški porfir, 1212.
Ahajci
Antične grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih največjih antičnih grških plemen.
Poglej Lakonija in Ahajci
Ahajci (Homer)
Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.
Poglej Lakonija in Ahajci (Homer)
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Lakonija in Antična Šparta
Šparta (mesto)
Šparta (grško Σπάρτη, Sparti) je mesto v Lakoniji v Grčiji, prav tam, kjer je bila antična Šparta.
Poglej Lakonija in Šparta (mesto)
Črnofiguralni dekorativni slog
Črnofiguralni dekorativni slog, znan tudi kot slog črne figure ali keramika črne figure (grško μελανόμορφα, melanomorfa) je eden od slikarskih slogov na antičnih grških vazah.
Poglej Lakonija in Črnofiguralni dekorativni slog
Dea Gravida
Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.
Poglej Lakonija in Dea Gravida
Dorska selitev
Dorska selitev (tudi grško množično preseljevanje) pomeni domnevne množične selitve grškega ljudstva Dorcev, ki se je začelo v dalmatinskem prostoru in nadaljevalo na podeželju Doride v osrednji Grčiji.
Poglej Lakonija in Dorska selitev
Heloti
Heloti (grško Εἵλωτες) so v antični Grčiji brezpravni državni sužnji.
Poglej Lakonija in Heloti
Inkrustacija
Geometrična inkrustacija na zatrepu fasade cerkve St-Julien v Chauriatu, Auvergne Inkrustacija (iz latinščine crusta - okrasni vložek, ~ di marmo - marmorna inkrustacija) je umetniški izdelek v gradbeništvu oziroma arhitekturi, pri katerem večje površine tal ali dele sten prekrijemo z oblikovanimi - razrezanimi deli iz različnih kamnitih materialov, predvsem marmornih plošč.
Poglej Lakonija in Inkrustacija
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Lakonija in Ivan VI. Kantakuzen
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Lakonija in Jonsko morje
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Lakonija in Kačji steber
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Lakonija in Klasična Grčija
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Poglej Lakonija in Linearna pisava A
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Lakonija in Mikenska doba
Mistra
Mistra (grško Μυστράς, Μυζηθράς, Mizithra v Kroniki Moreje) je utrjeno mesto in nekdanja občina v Lakoniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Lakonija in Mistra
Monemvazija
Monemvazija (grško, Monemvasía) je mesto in občina v Lakoniji, Grčija.
Poglej Lakonija in Monemvazija
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Lakonija in Pavzanij (geograf)
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Lakonija in Peloponez
Sveti odred Tebancev
Sveti odred Tebancev (starogrško:, Hieròs Lókhos) je bila četa izbranih vojakov, sestavljena iz 150 moških parov, ki so v 4.
Poglej Lakonija in Sveti odred Tebancev
Vafio
Vafio je starodavno mesto v Lakoniji v Grčiji na desnem bregu reke Evrotas, približno pet kilometrov južno od Šparte.
Poglej Lakonija in Vafio
Zeleni grški porfir
Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Lakonija in Zeleni grški porfir
1212
1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Lakonija in 1212