Odpri v Google MapsKazalo
171 odnosi: Ajo, Alboin, Albrecht von Wallenstein, Alemani, Altona, Hamburg, Arminij, Askanijci, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Šlezijske vojne, Šmalkaldenska vojna, Češka, Češka (zgodovinska dežela), Češki masiv, Bavarska nasledstvena vojna, Bavarski geograf, Bodensko jezero, Brandenburg (volilna kneževina), Buri (germansko pleme), Bydgoszcz, Chilehaus, Danska, Didij Julijan, Dioksini, Dragovit, Država Tevtonskega reda, Dresden, Dresdenska stolnica, Druga križarska vojna, Druga svetovna vojna, Elbphilharmonie, Erfurt, Estuarij, Evropska razvodnica, Flevum, Francosko-nemška brigada, Frankovska, Frankovski gozd, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Barbarossa, Friderik I. Danski, Gaj Avgust Oktavijan, Geografija Evrope, Germania Slavica, Glinjani, HafenCity, Hamburg, Hanzeatska mesta, Havel, ... Razširi indeks (121 več) »
Ajo
''Origo Gentis Langobardum'' Ajo, tudi Ajon ali Agio, in njegov brat Ibor sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Laba in Ajo
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Laba in Alboin
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Laba in Albrecht von Wallenstein
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Laba in Alemani
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Poglej Laba in Altona, Hamburg
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Laba in Arminij
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Laba in Askanijci
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Laba in Avstrija
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Laba in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Laba in Avstrijsko cesarstvo
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Laba in Šlezijske vojne
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Laba in Šmalkaldenska vojna
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Laba in Češka
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Laba in Češka (zgodovinska dežela)
Češki masiv
Češki masiv (češko Česká vysočina ali Český masiv, nemško Böhmische Masse ali Böhmisches Massiv) je geomorfološka pokrajina v srednji Evropi.
Poglej Laba in Češki masiv
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Laba in Bavarska nasledstvena vojna
Bavarski geograf
Bavarski geograf (latinsko Geographus Bavarus) je dogovorjeno ime anonimnega avtorja kratkega srednjeveškega latinskega besedila z naslovom Descriptio civitatum et regionum ad septentrionalem plagam Danubii (slovensko Opis mest in pokrajin severno od Donave), ki vsebuje seznam plemen v osrednji srednji Evropi.
Poglej Laba in Bavarski geograf
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Laba in Bodensko jezero
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Laba in Brandenburg (volilna kneževina)
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Poglej Laba in Buri (germansko pleme)
Bydgoszcz
Bydgoszcz ali Bidgošč (Bromberg, Bydgostia) je mesto na severnem delu Poljske, ob rekah Brda in Visla.
Poglej Laba in Bydgoszcz
Chilehaus
Chilehaus (Čilska hiša) je desetnadstropna poslovna stavba s pisarnami v Hamburgu v Nemčiji.
Poglej Laba in Chilehaus
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Laba in Danska
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej Laba in Didij Julijan
Dioksini
Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.
Poglej Laba in Dioksini
Dragovit
Dragovit (latinsko Drogoviz) je bil poglavar ali knez Veletov (latinsko rex Wiltorum).
Poglej Laba in Dragovit
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Laba in Država Tevtonskega reda
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Laba in Dresden
Dresdenska stolnica
Dresdenska stolnica ali stolnica Svete Trojice v Dresdnu, prej katoliška cerkev kraljevega dvora Saške, imenovana v nemščini Katholische Hofkirche in od leta 1980 znana tudi kot Kathedrale Sanctissimae Trinitatis, je katoliška stolnica v Dresdnu.
Poglej Laba in Dresdenska stolnica
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Laba in Druga križarska vojna
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Laba in Druga svetovna vojna
Elbphilharmonie
Elbphilharmonie je koncertna dvorana v četrti HafenCity v Hamburgu, Nemčija, na polotoku Grasbrook ob reki Labi.
Poglej Laba in Elbphilharmonie
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Laba in Erfurt
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Laba in Estuarij
Evropska razvodnica
Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.
Poglej Laba in Evropska razvodnica
Flevum
Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.
Poglej Laba in Flevum
Francosko-nemška brigada
Francosko-nemška brigada (francosko Brigade Franco-Allemande, kratica BFA; nemško Deutsch-Französische Brigade, kratica DFB) je dvonacionalna brigada kopenske vojske, ki jo sestavljajo vojaške enote Francije in Nemčije (ob ustanovitvi Zahodne Nemčije).
Poglej Laba in Francosko-nemška brigada
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Laba in Frankovska
Frankovski gozd
Frankovski gozd je od 300 do 794,6 m visoko nemško hribovje in ima površino 925 km².
Poglej Laba in Frankovski gozd
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Laba in Frankovsko cesarstvo
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Laba in Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Poglej Laba in Friderik I. Danski
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Laba in Gaj Avgust Oktavijan
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Laba in Geografija Evrope
Germania Slavica
Germania Slavica je zgodovinski pojem, ki je v uporabi od 1950 dalje in označuje srednjeveško ozemlje, kjer so bili v kontaktu Germani in Slovani v centralni in vzhodni Evropi.
Poglej Laba in Germania Slavica
Glinjani
Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.
Poglej Laba in Glinjani
HafenCity
HafenCity je mestna četrt v okrožju Hamburg-Mitte v Hamburgu, Nemčija.
Poglej Laba in HafenCity
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Laba in Hamburg
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Poglej Laba in Hanzeatska mesta
Havel
Havel (nemško: je reka v severovzhodni Nemčiji in je s 334 kilometri najdaljši desni pritok Labe. Pri tem je zračna razdalja med izvirom in izlivom le 94 kilometerov. Havel izvira v Mecklenburgu - Predpomorjanski, teče skozi Brandenburg, Berlin in Saško - Anhalt ter se izliva v Labo blizu Rühstädta na meji med Brandenburgom in Saško - Anhaltom.
Poglej Laba in Havel
Heinrich Julius Tode
Heinrich Julius Tode, nemški teolog, pedagog, pesnik, mikolog, arhitekt in risar, * 31. maj 1733, Zollenspieker, † 30. december 1797, Schwerin.
Poglej Laba in Heinrich Julius Tode
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Laba in Henrik I. Nemški
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Laba in Henrik II. Sveti
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Laba in Henrik Lev
Henrik, obodritski knez
Henrik je bil od leta 1093 do 1127 knez ali kralj Obodritov iz Nakonidske dinastije, * pred 1066, † 22.
Poglej Laba in Henrik, obodritski knez
Hermunduri
svebskih ljudstev so rdeča, drugih Irminonov pa škrlatna Hermunduri, Hermanduri, Hermunduli, Hermonduri ali Hermonduli so bili germansko pleme, od 1.
Poglej Laba in Hermunduri
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Laba in Hohenzollerji
Hubbrücke Magdeburg
Hubbrücke Magdeburg ali Magdeburški dvižni most je enotirni železniški most, ki prečka Labo v kilometru 325,47 v Magdeburgu.
Poglej Laba in Hubbrücke Magdeburg
Ibor
''Origo Gentis Langobardum'' Ibor in njegov brat Ajo sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Laba in Ibor
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Laba in Ivan Češki
Ivan Danski
| name.
Poglej Laba in Ivan Danski
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Laba in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Laba in Josif Stalin
Kanalski most Briare
Kanalski most Briare v osrednji Franciji vodi Canal latéral à la Loire (del Canal de Briare) čez reko Loaro na poti do Sene.
Poglej Laba in Kanalski most Briare
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Laba in Karel Veliki
Kattwykbrücke
Most Kattwykbrücke je dvižni most v pristanišču Hamburg nad reko Süderelbe (Južna Laba) za železniški in cestni promet.
Poglej Laba in Kattwykbrücke
Kolín
Kolín je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Osrednječeškem okraju, ki leži ob reki Labi okoli 55 km vzhodno od Prage.
Poglej Laba in Kolín
Konec druge svetovne vojne v Evropi
bitki za Berlin, 2. maja 1945. V začetku maja 1945 so se v Evropi zgodil zadnje bitke na evropskih bojiščih v drugi svetovni vojni, sledila je popolna predaja nacistične Nemčije zaveznikom.
Poglej Laba in Konec druge svetovne vojne v Evropi
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Laba in Konrad II. Nemški
Kraljevi Gradec
Kraljevi Gradec (češko: Hradec Králové) je mesto na Češkem z okoli 94.000 prebivalci.
Poglej Laba in Kraljevi Gradec
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Laba in Kraljevina Saška
Kralovehraški okraj
Kralovehraški okraj (Kraj hradecki) je administrativna enota (okraj) Češke republike.
Poglej Laba in Kralovehraški okraj
Križanje vodnih poti v Magdeburgu
Skica križanja vodnih poti v Magdeburgu Križanje vodnih poti Magdeburg je severno od Magdeburga, v okrožju Hohenwarthe v skupnosti Möser.
Poglej Laba in Križanje vodnih poti v Magdeburgu
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Poglej Laba in Kristijan IV. Danski
Krkonoši
Krkonoše (češko) ali Karkonosze (poljsko) nemško Riesengebirge, šlezijska nemščina Riesageberge) je gorovje na severu Češke in jugozahodu Poljske. Je del gorovja Sudeti (del Češkega masiva). Češko-poljska meja, ki ločuje zgodovinski regiji Češko in Šlezijo, poteka vzdolž glavnega grebena.
Poglej Laba in Krkonoši
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Poglej Laba in Kronologija druge svetovne vojne
Kultura kroglastih amfor
Kultura kroglastih amfor, okoli 3400–2800 pred našim štetjem, je arheološka kultura na osrednjem območju poznejše kulture trakaste keramike.
Poglej Laba in Kultura kroglastih amfor
Kultura lijakastih čaš
Kultura lijakastih (-vrat-) čaš (nemško Trichter (-rand-) becherkultur) (približno 4300–2800 pred našim štetjem) je bila arheološka kultura v severni osrednji Evropi.
Poglej Laba in Kultura lijakastih čaš
Kultura linearne trakaste keramike
Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope.
Poglej Laba in Kultura linearne trakaste keramike
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Poglej Laba in Kutna Gora
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Laba in Langobardi
Limes Saxoniae
''Limes Saxoniae'' Limes Saxoniae (slovensko Meja Saške), znana tudi kot Limes Saxonicus ali Sachsenwall (Saški okop), je bila neutrjena meja med Sasi in slovanskimi Obodriti, vzpostavljena okoli leta 810 v današnjem Schleswig-Holsteinu.
Poglej Laba in Limes Saxoniae
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Laba in Lotar Supplinburški
Lužnice (reka)
Lužnice (nemško Lainsitz) je 204 km dolga reka, ki izvira v Avstriji, a večinoma teče po ozemlju Češke (200 km).
Poglej Laba in Lužnice (reka)
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Laba in Ludvik Nemški
Magdeburški kanalski most
Magdeburški kanalski most (nemško Kanalbrücke Magdeburg) je velik plovni akvadukt v osrednji Nemčiji v bližini Magdeburga.
Poglej Laba in Magdeburški kanalski most
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Laba in Magdeburg
Marobod
Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.
Poglej Laba in Marobod
Mecklenburg - Predpomorjanska
Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.
Poglej Laba in Mecklenburg - Predpomorjanska
Miliduh
Miliduh je bil vojvoda Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.
Poglej Laba in Miliduh
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Laba in Mješko I.
Most čez Labo v Loschwitzu
Most čez Labo v Loschwitzu (Loschwitzer Brücke) je konzolni most čez reko Labo v Dresdnu, glavnem mestu Saške v Nemčiji.
Poglej Laba in Most čez Labo v Loschwitzu
Most Köhlbrandbrücke
Most Köhlbrandbrücke je most v Hamburgu v Nemčiji, ki od 23.
Poglej Laba in Most Köhlbrandbrücke
Narodni park Krkonoši, Poljska
Narodni park Krkonoši (poljsko Karkonoski Park Narodowy) je narodni park v gorovju Krkonoši v Sudetih na jugozahodu Poljske, ob meji s Češko.
Poglej Laba in Narodni park Krkonoši, Poljska
Notranja delta
Notranja delta je posebna rečna delta, ko reka preide skozi depresijo ali dolino ali konča v kotlini, iz katere ne izteka noben vodotok.
Poglej Laba in Notranja delta
Obodriti
Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.
Poglej Laba in Obodriti
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Laba in Opečna gotika
Operacija Cerberus
Operacija Cerberus (Unternehmen Cerberus) je bila največja nemška pomorska reševalna operacija, v kateri se je trem nemškim križarkam: Scharnhorst, Gneisenau in Prinz Eugen skozi Rokavski preliv uspelo prebiti v Nemčijo.
Poglej Laba in Operacija Cerberus
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Laba in Ostfalija
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Laba in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Laba in Oton II.
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Laba in Otonska arhitektura
Papež Janez XII.
Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.
Poglej Laba in Papež Janez XII.
Pardubiški okraj
Pardubiški okraj je administrativna enota (okraj) Češke republike.
Poglej Laba in Pardubiški okraj
Pardubice
Zelena vrata na glavnem trgu Pardubice so mesto v istoimenskem okraju v vzhodni Bohemiji, Češka, ob rekah Labi in Chrudimki.
Poglej Laba in Pardubice
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Laba in Plemenska vojvodina Saška
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Poglej Laba in Poimenski seznam rek
Polabščina
Polabščina je izginuli zahodnoslovanski jezik, ki so ga govorili Polabci (nemško Wenden) na današnjem ozemlju severovzhodne Nemčije okoli reke Labe (nemško Elba), od koder pride ime za jezik in narod.
Poglej Laba in Polabščina
Polabi
Polabi (poljsko Połabianie, nemško Polaben, latinsko Polabi) so bili lehitsko pleme Obodritov, naseljeno na ozemlju med rekama Trave in Laba.
Poglej Laba in Polabi
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Laba in Polabski Slovani
Pomeni imen asteroidov: 26001–27000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 26001 do 27000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Laba in Pomeni imen asteroidov: 26001–27000
Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Laba in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Laba in Pontonski most
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Laba in Praga
Prekop Eider
Prekop Eider (imenovan tudi prekop Schleswig-Holstein) je bil umetna vodna pot na južnem Danskem (kasneje v severni Nemčiji), ki je povezovala Severno morje z Baltskim morjem prek rek Eider in Levensau.
Poglej Laba in Prekop Eider
Prekop Laba-Lübeck
Prekop Laba-Lübeck (znan tudi pod imenom prekop Laba-Trave) je umetna plovna pot v vzhodnem Schleswig-Holsteinu v Nemčiji.
Poglej Laba in Prekop Laba-Lübeck
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Laba in Prusija
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Laba in Quedlinburg
Razred podmornic VII
Podmornice razreda VII so bile v obdobju druge svetovne vojne najštevilčnejša vrsta nemških podmornic.
Poglej Laba in Razred podmornic VII
Rumeni porečnik
Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.
Poglej Laba in Rumeni porečnik
Saale
Saale (nemško), poznano tudi kot Saška Saale in Turinška Saale, je reka v Nemčiji in levi brežni pritok Labe.
Poglej Laba in Saale
Saška (razločitev)
Saška je lahko:;Geografija.
Poglej Laba in Saška (razločitev)
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Laba in Saška (volilna kneževina)
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Laba in Saška - Anhalt
Saška Švica
Saška Švica (Sächsische Schweiz) je hribovito plezalno območje in narodni park v gorovju Elbsandsteingebirge.
Poglej Laba in Saška Švica
Samostan Quedlinburg
Samostan Quedlinburg (Stift Quedlinburg or Reichsstift Quedlinburg) je bila hiša posvetnih kanonistk (Frauenstift) v Quedlinburgu na ozemlju današnje Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Laba in Samostan Quedlinburg
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Laba in Sasi
Semperoper
Semperoper je operna hiša Sächsische Staatsoper Dresden (Saška državna opera) in koncertna dvorana Staatskapelle Dresden (Saški državni orkester).
Poglej Laba in Semperoper
Severne križarske vojne
Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.
Poglej Laba in Severne križarske vojne
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Laba in Severno morje
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Poglej Laba in Seznam rek po dolžini
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Laba in Seznam rek v Evropi
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Laba in Slovenski eksonimi
Sněžka
Sněžka (pol. Śnieżka, nem. Schneekoppe) je s 1603 metri nadmorske višine najvišja gora v pogorju Krkonošev in obenem najvišji vrh Češke.
Poglej Laba in Sněžka
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Laba in Spodnja Avstrija
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Laba in Spodnja Saška
Spree (reka)
Spree (lužiščina Sprjewja, Spréva) je glavni pritok reke Havel in je dolga približno 400 kilometrov.
Poglej Laba in Spree (reka)
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Poglej Laba in Stade
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Laba in Stavba avstrijskega Parlamenta
Stolnica svete Marije, Hamburg
Stolnica svete Marije v Hamburgu (nemško Sankt Mariendom, tudi Mariendom ali preprosto Dom ali Domkirche ali Hamburger Dom) je bila stolnica stare rimskokatoliške nadškofije (ne sme se zamenjati s sodobno Hamburško nadškofijo, 1994) ki se je leta 847 združila v personalno unijo z Bremensko škofijo, kasneje pa v resnični unijo, da bi od leta 1027 ustanovili nadškofijo Hamburg-Bremen.
Poglej Laba in Stolnica svete Marije, Hamburg
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Laba in Sudeti (gorovje)
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Laba in Svebi
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Laba in Sveto rimsko cesarstvo
Terezin
Terezin (češko Terezín, nemško Theresienstadt) je nekdanja vojaške trdnjava s citadelo in garnizijskim mestom v občini Litoměřice, okraj Usti nad Labem, Češka republika.
Poglej Laba in Terezin
Thietmar Merseburški
Thietmar, Dietmar ali Dithmar Mesreburški (nemško Thietmar von Merseburg) je bil od leta 1009 do svoje smrti knezoškof Merseburga, * 25. julij 975 ali 976, † 1. december 1018, Merseburg, Nemčija.
Poglej Laba in Thietmar Merseburški
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Laba in Tiberij
Traudl Junge
Gertraud "Traudl" Junge, nemška urednica, tajnica in pisateljica * 16. marec 1920 München, Bavarska, Weimarska republika † 10. februar 2002 München, Bavarska, Nemčija.
Poglej Laba in Traudl Junge
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Laba in Turingija
Usteški okraj
Usteški okraj je administrativna enota (okraj) Češke republike.
Poglej Laba in Usteški okraj
Veleti
Veleti (nemško Wilzen, Wilsen, Wilciken, Welataben, poljsko Wieleci, Wieletowie, Wilcy) so bili skupina srednjeveških zahodnoslovanskih lehitskih plemen na ozemlju zahodnega Pomorjanskega, sorodnih Polabskim Slovanom, ki so ustanovila Veletsko plemensko zvezo.
Poglej Laba in Veleti
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Laba in Velika Germanija
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Laba in Velika severna vojna
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Poglej Laba in Vendski križarski pohod
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Laba in Visla
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Laba in Visoki srednji vek
Vltava
Vltava (Moldau) je s 430 km dolžine najdaljša Češka reka.
Poglej Laba in Vltava
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Laba in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Laba in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vrh treh morij
Vrh treh morij ali Trójmorski Wierch (v poljščini do leta 1946 Klepacz) je vrh v pogorju Snieznik.
Poglej Laba in Vrh treh morij
Vstaja polabskih Slovanov leta 983
Vstaja polabskih Slovanov leta 983 je bila vstaja Polabskih Slovanov, v glavnem Obodritov, Ljutičev, ki so živeli vzhodno od reke Labe v današnji severovzhodni Nemčiji.
Poglej Laba in Vstaja polabskih Slovanov leta 983
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Laba in Vzhodnogermanski jeziki
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Laba in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Laba in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Laba in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zwinger (Dresden)
Dresdenski Zwinger (Dresdner Zwinger) je palačni kompleks z vrtovi v Dresdnu v Nemčiji.
Poglej Laba in Zwinger (Dresden)
1106
1106 (MCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Laba in 1106
25. april
25.
Poglej Laba in 25. april
26. april
26.
Poglej Laba in 26. april
3 pr. n. št.
3 pr.
Poglej Laba in 3 pr. n. št.
9
9 (IX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Laba in 9
9 pr. n. št.
9 pr.
Poglej Laba in 9 pr. n. št.
Prav tako znan kot Elbe, Labe.