Kazalo
26 odnosi: Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Andrej Dimitrijevič Saharov, Bryce Seligman DeWitt, Charles William Misner, Geon (fizika), Gerardus 't Hooft, Gola singularnost, Gravitacijska singularnost, Graviton, Informacijski paradoks črnih lukenj, James Burkett Hartle, John Archibald Wheeler, John Henry Schwarz, Kip Stephen Thorne, Nerešeni problemi v fiziki, Osnovna sila, Planckova doba, Planckova dolžina, Potovanje v času, Prapok, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Supertekočnost, Teorija superstrun, Valerij Pavlovič Frolov, William George Unruh.
Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.
Poglej Kvantna gravitacija in Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Andrej Dimitrijevič Saharov
Andrej Dimitrijevič Saharov, ruski fizik, kozmolog, oporečnik in borec za človekove pravice, * 21. maj 1921, Moskva, Sovjetska zveza, † 14. december 1989, Moskva.
Poglej Kvantna gravitacija in Andrej Dimitrijevič Saharov
Bryce Seligman DeWitt
Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990.
Poglej Kvantna gravitacija in Bryce Seligman DeWitt
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Poglej Kvantna gravitacija in Charles William Misner
Geon (fizika)
Geón je v teoretični splošni teoriji relativnosti elektromagnetno ali gravitacijsko valovanje, ki ga v strnjenem območju prostor-časa drži skupaj gravitacijski privlak lastne energije polja.
Poglej Kvantna gravitacija in Geon (fizika)
Gerardus 't Hooft
Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, * 5. julij 1946, Den Helder, Nizozemska.
Poglej Kvantna gravitacija in Gerardus 't Hooft
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Poglej Kvantna gravitacija in Gola singularnost
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Poglej Kvantna gravitacija in Gravitacijska singularnost
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Kvantna gravitacija in Graviton
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Kvantna gravitacija in Informacijski paradoks črnih lukenj
James Burkett Hartle
James Burkett Hartle, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 20. avgust 1939, Baltimore, Maryland, ZDA, † 17. maj 2023, Švica.
Poglej Kvantna gravitacija in James Burkett Hartle
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Kvantna gravitacija in John Archibald Wheeler
John Henry Schwarz
John Henry Schwarz, ameriški fizik, * 22. november 1941, North Adams, Massachusetts, ZDA.
Poglej Kvantna gravitacija in John Henry Schwarz
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Kvantna gravitacija in Kip Stephen Thorne
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Kvantna gravitacija in Nerešeni problemi v fiziki
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Kvantna gravitacija in Osnovna sila
Planckova doba
Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.
Poglej Kvantna gravitacija in Planckova doba
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Kvantna gravitacija in Planckova dolžina
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Kvantna gravitacija in Potovanje v času
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Kvantna gravitacija in Prapok
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kvantna gravitacija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Kvantna gravitacija in Supertekočnost
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Kvantna gravitacija in Teorija superstrun
Valerij Pavlovič Frolov
Valerij Pavlovič Frolov, rusko-kanadski fizik in astrofizik, * 7. oktober 1946, Moskva.
Poglej Kvantna gravitacija in Valerij Pavlovič Frolov
William George Unruh
William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.
Poglej Kvantna gravitacija in William George Unruh