Kazalo
12 odnosi: Živi ogenj, Božič, Guda, Kres, Kresnik (bog), Kresnik (mitologija), Ljudsko pesništvo, Slovanska mitologija, Slovanski koledar, Slovenske ljudske pesmi, Sončev obrat, Staroslovenski prazniki.
Živi ogenj
Živi ogenj v kmečki kulturi Slovanov ogenj, ki je ustvarjen na star način drgnjenja lesa ob les (rusko vytirat ogonj, serbsko vaditi, izvijati vatru) s ciljem očiščenja od bolezni pri epidemijah živine.
Poglej Kupalo in Živi ogenj
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Kupalo in Božič
Guda
Guda je beloruska etno-folk glasbena skupina.
Poglej Kupalo in Guda
Kres
250px Kresovanje je velik nadzorovan zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar.
Poglej Kupalo in Kres
Kresnik (bog)
Kresnik (v izgovarjavi lahko uporabljamo tako krésnik kot kresník) je bil eno od najpomembnejših karantansko-karniolskih slovanskih božanstev.
Poglej Kupalo in Kresnik (bog)
Kresnik (mitologija)
Kresnik in krsnik sta imeni, ki se uporabljata za označitev dveh vrst slovenskih bajeslovnih bitij; le eden Kresnik je povezan s svetovno goro, Kresniki kot skupina pa so povezani z zaščitniško funkcijo posameznih človeških rodov.
Poglej Kupalo in Kresnik (mitologija)
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Kupalo in Ljudsko pesništvo
Slovanska mitologija
Skulptura Svetovida Slovánska relígija (stároslovánska ~) je skupina verovanj, mitov in šeg v času pred pokristjanjevanjem, kakor tudi kasneje v času dvoverja, tj.
Poglej Kupalo in Slovanska mitologija
Slovanski koledar
Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov.
Poglej Kupalo in Slovanski koledar
Slovenske ljudske pesmi
Slovenske ljudske pesmi so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali in nato oblikovali v mnogotere različice napeve.
Poglej Kupalo in Slovenske ljudske pesmi
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Kupalo in Sončev obrat
Staroslovenski prazniki
Večina današnjih praznikov ter šege in navade povezane z njimi izhajajo še iz predkrščanskega obdobja.