Kazalo
74 odnosi: Ahemenidi, Ahemenidsko cesarstvo, Antenor, Antična Grčija, Apadana, Artakserks I., Artakserks II., Atenska akropola, Atosa, Babilonija, Baktrija, Bitka pri Platajah, Bitka pri Salamini, Bitka pri Termopilah, Borsipa, Bospor, Bosporski most, Brigi, Caylusova vaza, Dardanele, Darej I., Esagila, Estera, Esterina knjiga, Fokaja, Gandž Name, Gora Ida (Turčija), Grško-perzijske vojne, Heksamilion, Herodot, Hipodamov načrt, Hirkanija, Histasp, Iran, Kačji steber, Kapadokija, Kapitel, Karija, Kasandana, Klasična Grčija, Klasične Atene, Klinopis, Ladak, Leonid I., Lidija, Likija, Makedonija (kraljestvo), Meniška skupnost na gori Atos, Naburimani, Nadutost, ... Razširi indeks (24 več) »
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Kserks I. in Ahemenidi
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Kserks I. in Ahemenidsko cesarstvo
Antenor
Antenor (grško Ἀντήνωρ, Antḗnōr; okoli 540–okoli 500 pr. n. št.) je bil starogrški kipar, ki je deloval pretežno v Atenah.
Poglej Kserks I. in Antenor
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Kserks I. in Antična Grčija
Apadana
Pogled na palačo Dareja Velikega Perzepolis - rekonstrukcija Apadane, Chipiez Apadana (perz.: آپادانا) je ime za sprejemno dvorano in osrednji prostor v staroperzijski palači.
Poglej Kserks I. in Apadana
Artakserks I.
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.
Poglej Kserks I. in Artakserks I.
Artakserks II.
Artakserks II.
Poglej Kserks I. in Artakserks II.
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Kserks I. in Atenska akropola
Atosa
Atosa (starogrško, Atossa iz staroperzijskega *Utauθa, perzijsko آتوسا, Atosa, avestsko Hutaosā) je bila ahemenidska princesa, hčerka Kira II. Velikega in Kasandane in verjetno sestra perzijskega kralja Kambiza II., * 550 pr. n. št., † 475 pr. n. št. Leta 522 pr.
Poglej Kserks I. in Atosa
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Kserks I. in Babilonija
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Kserks I. in Baktrija
Bitka pri Platajah
Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.
Poglej Kserks I. in Bitka pri Platajah
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Kserks I. in Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah
Bitka pri Termopilah je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah.
Poglej Kserks I. in Bitka pri Termopilah
Borsipa
Borsipa (sumersko BAD.SI.(A).AB.BAKI, akadsko Barsip in Til-Barsip, arabsko بورسيبا) ali Birs Nimrud je arheološko najdišče v iraški provinci Babilon.
Poglej Kserks I. in Borsipa
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Kserks I. in Bospor
Bosporski most
Bosporski most, ki se imenuje tudi Prvi Bosporski most ali preprosto Bospor I. (turško: Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü ali Birinci Kopru) in tudi most mučenikov 15.
Poglej Kserks I. in Bosporski most
Brigi
Ozemlje naseljeno z Brigi Brigi (tudi Brygi grško Βρυγες) so bili so bili ilirsko ali tračansko pleme, ki jih antični viri navajajo, da so živeli na različnih področjih Balkana.
Poglej Kserks I. in Brigi
Caylusova vaza
Caylusova vaza je vrč iz alabastra, posvečen ahemenidskemu kralju Kserksu I., na katerem so napisi v egipčanskih hieroglifih in staroperzijskem klinopisu.
Poglej Kserks I. in Caylusova vaza
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Kserks I. in Dardanele
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Kserks I. in Darej I.
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Kserks I. in Esagila
Estera
Estera je žensko osebno ime.
Poglej Kserks I. in Estera
Esterina knjiga
page.
Poglej Kserks I. in Esterina knjiga
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Kserks I. in Fokaja
Gandž Name
Gandž Name (perzijsko گنجنامه, dobesedno knjiga zaklada) je naziv dveh starodavnih napisov v steni gore Alvand 5 km jugozahodno od Hamadana v Iranu.
Poglej Kserks I. in Gandž Name
Gora Ida (Turčija)
Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.
Poglej Kserks I. in Gora Ida (Turčija)
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Kserks I. in Grško-perzijske vojne
Heksamilion
Zid Heksamilion (grško, ’Examílion teíchos, slovensko Šestmiljni zid) je bil obrambni zid, zgrajen preko Korintske ožine, da bi branil kopensko pot z grške celine na polotok Peloponez.
Poglej Kserks I. in Heksamilion
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Kserks I. in Herodot
Hipodamov načrt
Enostaven '''mrežni tloris''' v mestu Windermere, Florida Hipodamov načrt ali mrežni tloris je načrt mesta, v katerem so ulice razvrščene pravokotno oziroma se vse ulice sekajo izključno pod pravim kotom.
Poglej Kserks I. in Hipodamov načrt
Hirkanija
Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.
Poglej Kserks I. in Hirkanija
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Kserks I. in Histasp
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Kserks I. in Iran
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Kserks I. in Kačji steber
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Kserks I. in Kapadokija
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Kserks I. in Kapitel
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Kserks I. in Karija
Kasandana
Kasandana (perzijsko کاساندان, Kasandan, starogrško, Kassandanē) je bila perzijska ahemenidska plemkinja in žena kralja Kira II. Velikega, * 6.
Poglej Kserks I. in Kasandana
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Kserks I. in Klasična Grčija
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Kserks I. in Klasične Atene
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Kserks I. in Klinopis
Ladak
Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947.
Poglej Kserks I. in Ladak
Leonid I.
Kralj Leonid I je bil špartanski kralj med 488 pr. n. št. do 480 pr. n. št..
Poglej Kserks I. in Leonid I.
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Kserks I. in Lidija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Kserks I. in Likija
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Kserks I. in Makedonija (kraljestvo)
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Kserks I. in Meniška skupnost na gori Atos
Naburimani
Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
Poglej Kserks I. in Naburimani
Nadutost
Nadutost (grško ὕβρις za ponos, predrznost, ogorčenje) tudi prevzetnost opisuje osebnostno kakovost skrajnega ali neumnega ponosa ali nevarne prekomerne samozavesti, pogosto v kombinaciji z (ali sinonimom za) aroganco.
Poglej Kserks I. in Nadutost
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Kserks I. in Nakš-e Rostam
Pella
Pella (Πέλλα) je starodavno mesto v Osrednji Makedoniji v Grčiji.
Poglej Kserks I. in Pella
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Kserks I. in Peonija
Peržani
Peržani (grško (Πέρσαι)) Ajshil, starogrška tragedija, leta 472 pr.
Poglej Kserks I. in Peržani
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Kserks I. in Perzepolis
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Kserks I. in Plovdiv
Pomeni imen asteroidov: 7001–7500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Kserks I. in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Kserks I. in Pontonski most
Psametik IV.
Psametik IV. je bil domnevni staroegipčanski faraon, ki je morda vladal v 480.
Poglej Kserks I. in Psametik IV.
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Kserks I. in Rodos
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Kserks I. in Saki
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Kserks I. in Seznam babilonskih kraljev
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Kserks I. in Seznam faraonov
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Kserks I. in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Kserks I. in Seznam perzijskih kraljev
Sounion
Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.
Poglej Kserks I. in Sounion
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Kserks I. in Suza, Perzija
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Kserks I. in Tebe, Grčija
Temistoklej
Temístoklej ali Temístokles (p), starogrški politik in državni general, * 524 pr. n. št., Atene, † 459 pr. n. št., Magnezija na Meandru.
Poglej Kserks I. in Temistoklej
Zaratustra
Raffael Santi, ''Stara Atenska šola''. Spredaj je upodobljen Ptolemaj, v ozadju Zaratustra (fantazijski portret). Zaratustra (avesta Zaraθuštra, perzijsko زرتشت Zartošt) ali Zoroaster (grško Ζωροάστρης, Zōroastrēs), perzijski prerok in verski pesnik.
Poglej Kserks I. in Zaratustra
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Kserks I. in Zgodovina Grčije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Kserks I. in Zgodovina Irana
11. avgust
11.
Poglej Kserks I. in 11. avgust
485 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. 460. pr. n. št.
Poglej Kserks I. in 485 pr. n. št.
Prav tako znan kot Kserks, Kserks I. Veliki, Kserkses I..