Kazalo
55 odnosi: Alfa Andromede, Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem, Antivodik, Atomski polmer, Živo srebro, Žlahtni plin, Černobilska nesreča, Boltzmannova konstanta, Dvočrkovna kratica, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 5. periode, Elipsometrija, Flerovij, Fluorescentna sijalka, Geisslerjeva cev, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota zraka, Inertni plin, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski pogon, Ionski polmer, Izolacijska zasteklitev, Izparilna toplota, Jedrski reaktor, Konfokalni mikroskop, Kopernicij, Kritična temperatura, Kritična točka, Mullikenova lestvica, Natrijeva svetilka, NFPA 704, Oganeson, Ogljikov-dioksidni laser, Orbitala, Primerjava raketnih motorjev, Prvobitni nuklid, Razširitev periodnega sistema elementov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij, Sonoluminiscenca, Specifična toplota, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Trojna točka, ... Razširi indeks (5 več) »
Alfa Andromede
Alfa Andromede (α Andromede, okrajšano Alfa And ali α And), uradno tudi Alferac je od Sonca oddaljena 97 svetlobnih let in je tudi najsvetlejša zvezda v ozvezdju Andromede.
Poglej Ksenon in Alfa Andromede
Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem
Anatomsko-terapevtsko-kemični (ATC) klasifikacijski sistem je sistem razvrščanja zdravil, ki ga nadzoruje Sodelujoči center za statistično obdelavo zdravil Svetovne zdravstvene organizacije.
Poglej Ksenon in Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Poglej Ksenon in Antivodik
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Ksenon in Atomski polmer
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Ksenon in Živo srebro
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Ksenon in Žlahtni plin
Černobilska nesreča
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja.
Poglej Ksenon in Černobilska nesreča
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Ksenon in Boltzmannova konstanta
Dvočrkovna kratica
Dvočrkovne kratice.
Poglej Ksenon in Dvočrkovna kratica
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Ksenon in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Ksenon in Elektronska lupina
Element 5. periode
Element 5.
Poglej Ksenon in Element 5. periode
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Poglej Ksenon in Elipsometrija
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Ksenon in Flerovij
Fluorescentna sijalka
Različne vrste fluorescentnih sijalk Fluorescentna sijalka je vrsta svetila, ki temelji na prehodu električnega toka skozi razredčen ioniziran plin.
Poglej Ksenon in Fluorescentna sijalka
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Poglej Ksenon in Geisslerjeva cev
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Ksenon in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Ksenon in Gostota elementov (podatkovna stran)
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Ksenon in Gostota zraka
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Ksenon in Inertni plin
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Ksenon in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski pogon
Preskus ionskega pogona Ionski pogon je vrsta pogona za vesoljska plovila.
Poglej Ksenon in Ionski pogon
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Ksenon in Ionski polmer
Izolacijska zasteklitev
Leseni okenski profil EURO 68 z izolacijsko zasteklitvijo Izolacijsko steklo, izolacijska zasteklitev (tudi dvojna, trojna ali četverna zasteklitev) se sestoji iz dveh ali več steklenih plošč ločenih s prostorom, ki je napolnjeno z vakuumom ali plinom z namenom zmanjševanja prenosa toplote skozi del ovojnice stavbe.
Poglej Ksenon in Izolacijska zasteklitev
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Ksenon in Izparilna toplota
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Ksenon in Jedrski reaktor
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Poglej Ksenon in Konfokalni mikroskop
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Ksenon in Kopernicij
Kritična temperatura
Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.
Poglej Ksenon in Kritična temperatura
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Ksenon in Kritična točka
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Ksenon in Mullikenova lestvica
Natrijeva svetilka
Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.
Poglej Ksenon in Natrijeva svetilka
NFPA 704
Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.
Poglej Ksenon in NFPA 704
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Ksenon in Oganeson
Ogljikov-dioksidni laser
Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.
Poglej Ksenon in Ogljikov-dioksidni laser
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Ksenon in Orbitala
Primerjava raketnih motorjev
Primerjava raketnih motorjev, seznam vsebuje raketne motorje na trda, tekoča goriva in ionske potisnike.
Poglej Ksenon in Primerjava raketnih motorjev
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Poglej Ksenon in Prvobitni nuklid
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Ksenon in Razširitev periodnega sistema elementov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ksenon in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Ksenon in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Ksenon in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ksenon in Seznam kemijskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Ksenon in Seznam medicinskih vsebin
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij vsebuje 2 · 292.
Poglej Ksenon in Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Ksenon in Sonoluminiscenca
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Ksenon in Specifična toplota
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Ksenon in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Ksenon in Tališča elementov (podatkovna stran)
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Ksenon in Trojna točka
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Ksenon in Valenca
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Ksenon in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Ksenon in William Ramsay
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Ksenon in Zlato
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Ksenon in Zrak
Prav tako znan kot Xe.