Ksenodiagnóza (grško: ksénos – tuj, tujec) je posredna diagnoza nalezljive bolezni, ki temelji na hranjenju laboratorijsko gojenega neokuženega gostitelja na človeku s sumom na to bolezen in kasnejši mikroskopski preiskavi črevesne vsebine gostitelja na mikrobne povzročitelje.