Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Krvni davek

Index Krvni davek

"Devşirme", gravura v palači Topkapi, ki prikazuje mlade fante, ki jih na silo jemljejo njihovim družinam in vodijo v suženjstvo Krvni davek (turško: devşirme (devširme), "zbiranje") je bilo sistematično zbiranje nemuslimanskih otrok v Osmanskem cesarstvu in njihovo prisilno spreobračanje v islam.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Čandarli Kara Halil Hajredin Paša, Grki, Hasan Paša Predojević, Janičar, Köprülüzade Fazıl Ahmed paša, Kopenska vojska Osmanskega cesarstva, Loveč, Mahmud Paša Anđelović, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed Paša Sokolović, Mimar Sinan, Murat I., Osmansko cesarstvo, Rustem paša, Selim III., Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Sulejman I., Vjekoslav Luburić, Zagan Paša.

Čandarli Kara Halil Hajredin Paša

Čandarli Kara Halil Hajredin Paša (turško Çandarlı Kara Halil Hayreddin Paşa) je bil prvi veliki vezir sultana Murata I., * okoli 1330, Osmansko cesarstvo, † 22. januar 1387, Seres, Osmansko cesarstvo.

Poglej Krvni davek in Čandarli Kara Halil Hajredin Paša

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Krvni davek in Grki

Hasan Paša Predojević

Hasan Paša Predojević (turško Telli Hasan Paşa, bosansko Gazi Hasan-paša Predojević) je bil peti beglerbeg Bosanskega pašaluka in slaven osmanski vojaški poveljnik bosanskega porekla, ki je med osmanskimi vojnami v Evropi vodil napade na habsburško Kraljevino Hrvaško, * okoli 1530, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 1593, Sisak, Kraljevina Hrvaška, Habsburška monarhija.

Poglej Krvni davek in Hasan Paša Predojević

Janičar

Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.

Poglej Krvni davek in Janičar

Köprülüzade Fazıl Ahmed paša

Köprülüzade Fazıl Ahmed paša (Otomansko-Turški jezik كپرولى زاده فاضل احمد پاشا),;; 1635 - 3.

Poglej Krvni davek in Köprülüzade Fazıl Ahmed paša

Kopenska vojska Osmanskega cesarstva

Janičar; risba slavnega beneškega slikarja Bellinija (1429-1507), ki je naslikal tudi znani portret sultana Mehmeda III. Oborožene sile Osmanskega cesarstva so bile razdeljene na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo.

Poglej Krvni davek in Kopenska vojska Osmanskega cesarstva

Loveč

Loveč je glavno mesto okraja Loveč v osrednji severni Bolgariji.

Poglej Krvni davek in Loveč

Mahmud Paša Anđelović

Mahmud Paša Anđelović (turško Veli Mahmud Paşa, srbsko Махмуд-паша Анђеловић/Mahmud-paša Anđelović) je bil od leta 1456 do 1466 in ponovno 1472 do 1474 veliki vezir Osmanskega cesarstva.

Poglej Krvni davek in Mahmud Paša Anđelović

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Krvni davek in Mehmed II. Osvajalec

Mehmed Paša Sokolović

Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Krvni davek in Mehmed Paša Sokolović

Mimar Sinan

Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Krvni davek in Mimar Sinan

Murat I.

Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.

Poglej Krvni davek in Murat I.

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Krvni davek in Osmansko cesarstvo

Rustem paša

Rustem paša (turško: Rüstem Paşa) * okoli 1500, Skradin, Osmansko cesarstvo (danes Hrvaška), † 10. julij 1561, Carigrad, Osmansko cesarstvo (danes Turčija). Rustem Pašo so kot otroka odpeljali v Konstantinopel (današnji Carigrad), kjer je zgradil vojaško in uradniško kariero.

Poglej Krvni davek in Rustem paša

Selim III.

Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.

Poglej Krvni davek in Selim III.

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Poglej Krvni davek in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Krvni davek in Sulejman I.

Vjekoslav Luburić

Vjekoslav Luburić, hrvaški ustaški uradnik in general * 6. marec 1914 Humac, Avstro-Ogrska † 20. april 1969 Carcaixment, Španija.

Poglej Krvni davek in Vjekoslav Luburić

Zagan Paša

Zagan Paša (turško Zağanos Paşa, deloval 1446-1462 ali 1469) je bil med vladanjem sultana Mehmeda II. Osvajalca vojaški poveljnik z nazivoma in rangoma kapudan paše (veliki admiral osmanskega vojnega ladjevja) in velikega vezirja, ki je bil najvišji vojaški položaj.

Poglej Krvni davek in Zagan Paša