Kazalo
45 odnosi: Acetilacija histonov, ADP-ribozilacija histonov, Apoptoza, Barvanje po Giemsi, Biotinilacija histonov, Celica, Centrifugiranje, Centrosom, Deoksiribonukleinska kislina, Entamoeba histolytica, Eritroblast, Eritrocit, Eritropoeza, Evglenofiti, Fosforilacija histonov, Genetsko vtisnjenje, Granulocit, Histon, Howard Cedar, Interfaza, Jedrna ovojnica, Karbonilacija histonov, Kromosom, Levkemija, Limfoblast, Limfocit, Limfom plaščnih celic, Melanocit, Metilacija, Mieloblast, Mitoza, Monocit, Nekroza, Nevroglija, Nukleosom, Pnevmocit tipa II, Prokariontsko jedro, Rak (bolezen), Rakava celica, Regulacija genskega izražanja, Samomorilski inhibitor, Sumoilacija histonov, Svetlikava pološčenka, Ubikvitin, Zgodovina biologije.
Acetilacija histonov
'''(a)'''prikaz transkripcijsko aktivnega kromatina. Na nukleosom so vezane acetilne skupine '''(b)'''transkripcija ni mogoča. Na nukleosomu so metilne skupine Acetilacijo oz.
Poglej Kromatin in Acetilacija histonov
ADP-ribozilacija histonov
Shematski prikaz delovanja encimov PARP-1 in PARG (Rouleau, in sod., 2004) Poly ADP-ribozilacija je kovalentna modifikacija proteinov, pri kateri poly ADP-riboza polimeraza-1 (PARP-1) dodaja ADP-riboze na proteine.
Poglej Kromatin in ADP-ribozilacija histonov
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Kromatin in Apoptoza
Barvanje po Giemsi
Tripanosomi, obarvani po Giemsi. Barvanje po Giemsi je barvanje mikroskopskih preparatov z barvilom, ki vsebuje sol metilenskega modrila in eozina ter razne azurje (raztopljene v glicerinu in metanolu) in omogoča diferenciacijo krvnih telesc in prikaz krvnih zajedavcev.
Poglej Kromatin in Barvanje po Giemsi
Biotinilacija histonov
V biokemiji je biotinilacija proces, pri katerem se kovalentno veže molekula biotina na površino tarčne molekule.
Poglej Kromatin in Biotinilacija histonov
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Kromatin in Celica
Centrifugiranje
Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.
Poglej Kromatin in Centrifugiranje
Centrosom
Centrosom je organel, ki služi kot glavni organizacijski center mikrotubulov znotraj živalske celice.
Poglej Kromatin in Centrosom
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Kromatin in Deoksiribonukleinska kislina
Entamoeba histolytica
Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.
Poglej Kromatin in Entamoeba histolytica
Eritroblast
Eritroblást je normalna, nezrela celica eritropoetske vrste, predhodnik eritrocita, ki vsebuje še jedro.
Poglej Kromatin in Eritroblast
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Kromatin in Eritrocit
Eritropoeza
Rdeče krvničke Eritropoéza ali eritrocitopoéza je proces zorenja rdečih krvničk (eritocitov).
Poglej Kromatin in Eritropoeza
Evglenofiti
Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).
Poglej Kromatin in Evglenofiti
Fosforilacija histonov
Fosforiliran serinski ostanek V primerjavi z metilacijo in acetilacijo je o fosforilaciji histonov zelo malo znanega.
Poglej Kromatin in Fosforilacija histonov
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Kromatin in Genetsko vtisnjenje
Granulocit
Granulociti (tudi celice granulocitne vrste) so ena od vrst belih krvničk in so dobili ime po svojih značilnih skupkih zrnc (granulacijah) v citoplazmi.
Poglej Kromatin in Granulocit
Histon
Shematski prikaz sestavljanja histonov v nukleosom. Histón je bazična beljakovina, ki se povezuje z DNK in tvori kromosom.
Poglej Kromatin in Histon
Howard Cedar
Howard Cedar, tudi Haim oz.
Poglej Kromatin in Howard Cedar
Interfaza
Prikaz interfaze; kromatin se še ni zgostil in v celici še vedno potekajo vse funkcije normalno. Prikaz celičnega jedra v interfazi (najverjetneje fazi G1). Interfaza je ena od faz celičnega ciklusa, v kateri se celica zadržuje večino časa.
Poglej Kromatin in Interfaza
Jedrna ovojnica
Jedrna ovojnica ali jedrna membrana je dvojna biološka membrana z značilnimi porami, ki obdaja celično jedro.
Poglej Kromatin in Jedrna ovojnica
Karbonilacija histonov
Karbonilacija je oksidativna modifikacija histonov.
Poglej Kromatin in Karbonilacija histonov
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Kromatin in Kromosom
Levkemija
Levkemíja (tudi belokŕvnost) je napredujoča razrast nenormalnih belih krvničk v krvotvornem tkivu in drugih organih, opredeljena po dominantnem celičnem tipu in času trajanja, ter zvišana koncentracija teh celic v krvi.
Poglej Kromatin in Levkemija
Limfoblast
Limfoblast Limfoblást je matična, nezrela celica limfocitopoetske vrste, ki se razvije v limfocit.
Poglej Kromatin in Limfoblast
Limfocit
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfocíti so zrele krvne celice in spadajo med celice limfocitne vrste. So ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-40 % vseh levkocitov.
Poglej Kromatin in Limfocit
Limfom plaščnih celic
Limfom plaščnih celic je ne-hodgkinov limfom, ki izvira iz plaščnih celic limfatičnega folikla.
Poglej Kromatin in Limfom plaščnih celic
Melanocit
Shematska ponazoritev melanocitov in melanina. Melanociti so celice, ki se nahajajo v bazalni plasti vrhnjice (epidermisa), žilni plasti očesa (uvea), notranjem ušesu,, možganskih ovojnicah, kosteh, in srcu ter proizvajajo pigment melanin, ki je odgovoren za barvo kože, las in oči ter ščiti te strukture pred ultravijolično svetlobo (UV).
Poglej Kromatin in Melanocit
Metilacija
Vrste metiltransferaz, ki metilirajo histone in njihovi tarčni lizini histonov H3 in H4. Znano je, da metilacija vpliva na strukturo kromatina preko histonov.
Poglej Kromatin in Metilacija
Mieloblast
Mieloblast Mieloblást je prva morfološko spoznavna celica granulocitopoetske vrste, ki ima veliko okroglo jedro z jedrcem in bazofilno citoplazmo brez zrnc (granulov).
Poglej Kromatin in Mieloblast
Mitoza
Prikaz poteka mitoze Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evcite.
Poglej Kromatin in Mitoza
Monocit
Monocit Monociti oz.
Poglej Kromatin in Monocit
Nekroza
rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.
Poglej Kromatin in Nekroza
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Kromatin in Nevroglija
Nukleosom
Nukleosóm je pri evkariotih enota v organizaciji kromatina, ki obsega približno 146 baznih parov DNK, ki je 1,67-krat tesno ovita okrog histonskega oktamera, torej osmih histonskih molekul (po dve kopiji histonov H2A, H2B, H3, H4).
Poglej Kromatin in Nukleosom
Pnevmocit tipa II
Pnevmociti tipa II (tudi velike alveolarne celice) so alveolne epitelijske celice.
Poglej Kromatin in Pnevmocit tipa II
Prokariontsko jedro
Nukleoid prokariontske celice (desno) v primerjavi s celičnim jedrom evkariontske celice (levo). Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.
Poglej Kromatin in Prokariontsko jedro
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Kromatin in Rak (bolezen)
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Kromatin in Rakava celica
Regulacija genskega izražanja
Regulacija ekspresije (izražanja) genov (˝genska regulacija˝) je celična kontrola nastanka funkcionalnega produkta gena, v zadostni količini in v točno določenem času.
Poglej Kromatin in Regulacija genskega izražanja
Samomorilski inhibitor
Samomorilski inhibitor (tudi samomorilski zaviralec) je tip ireverzibilnih encimskih inhibitorjev, ki se veže na encim kot analog substrata in tvori ireverzibilni kompleks med normalno katalitično reakcijo.
Poglej Kromatin in Samomorilski inhibitor
Sumoilacija histonov
Prikaz delovanja SUMO na histone v transkripcijsko aktivnem in transkripcijsko neaktivnem kromatinu Sumoilacija je še ena od modifikacij histonov, ki pa regulira represijo transkripcije.
Poglej Kromatin in Sumoilacija histonov
Svetlikava pološčenka
Svetlikava pološčenka (znanstveno ime Ganoderma lucidum) je drevesna goba, znana tudi pod kitajskim imenom Ling Zhi in japonskim reiši, ki je na Vzhodu znana kot ena izmed najpomembnejših zdravilnih gob.
Poglej Kromatin in Svetlikava pološčenka
Ubikvitin
Molekularna površina ubikvintina Ubikvitin (Ub) je iz 76 aminokislin sestavljen protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave, preko lizinskih (Lys) ostankov na druge proteine.
Poglej Kromatin in Ubikvitin
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Kromatin in Zgodovina biologije